1. septembra se za pravoslavne vernike začenja novo cerkveno leto, za razliko od Katoliške in Evangeličanske cerkve, ki cerkveno leto začenjata s prvo adventno nedeljo. Medtem ko je zahodna Cerkev kristološko usmerjena (cerkveno leto traja od prve adventne nedelje do nedelje Kristusa Kralja), se pravoslavna Cerkev ravna po Marijinih praznikih. Prvi veliki praznik v pravoslavni Cerkvi je tako mali šmaren, praznik Marijinega rojstva (8. septembra), zadnji pa veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta). Po vsem svetu pravoslavni Cerkvi pripada okoli 300 milijonov vernikov.

Septembra pa v pravoslavni Cerkvi na pobudo Carigrajskega ekumenskega patriarhata že trideset let obhajajo tudi »dan za varovanje stvarstva«. Leta 1989 je tedanji patriarh Dimitrij »ves pravoslavni in krščanski svet povabil, naj 1. septembra moli k stvarniku sveta: v zahvalo za velik dar ustvarjenega sveta ter s prošnjo za njegovo zaščito in odrešenje«. Pobudo je leta 1992 pozdravila in prevzela celotna pravoslavna Cerkev, sledile so Katoliška in evangeličanske krajevne Cerkve.

Leta 2015 je ekumenski praznik »dan stvarstva«, 1. septembra, papež Frančišek vnesel v koledar katoliških praznikov kot »svetovni dan molitve za varovanje stvarstva«.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)