Na novinarski konferenci so sodelovali direktor Hiše Ljubhospic dr. Marjan Sedej, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, zdravnik in predsednik Strokovnega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj ter predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Predstavili so delovanje Hiše Ljubhospic ter nadaljnje korake za zagotovitev hospic paliativne oskrbe v vseh slovenskih regijah. Dogodek je povezovala socialna delavka v Hiši Ljubhospic Urška Končan.

Do konca življenja pospremili že 2032 ljudi

Direktor Ljubhospica Dr. Marjan Sedej je za začetek navedel nekaj statističnih podatkov. V desetih letih so v hiši do konca življenja pospremili 2032 ljudi. Organizirali so nekaj sto družinskih konferenc in preko programov žalovanja za svojce z upanjem in tolažbo opremili več kot 8300 oseb, samo lani so delali s 1240 svojci. V zadnjem letu se je v tej hiši poslovilo 274 ljudi. Približno 60 % umirajočih je tja prišlo iz drugih regij Slovenije, 40 % pa iz ljubljanske regije. Povprečna ležalna doba je bila na začetku 14 dni, kar je podobno povprečju ostalih evropskih hospicev, letos pa beležijo povprečno ležalno dobo slabih devet dni. Povprečna starost umrlih je bila v lanskem letu dobrih 60 let. »Samo nekaj starejših nam je zvišalo povprečno starost. Drugače pa so te starosti bistveno nižje, kot si morda predstavljamo,« je komentiral Sedej.

Direktor dr. Marjan Sedej je z novinarji delil statistične podatke. FOTO: R. K.

82 % uporabnikov Hiše Ljubhospic je onkoloških bolnikov, daleč največ jih ima pljučnega raka. Približno 52 % je žensk in 48 % moških. Tik pred sprejemom, ob že podpisani pogodbi, je v lanskem letu umrlo 82 ljudi, okrog 40 % pa jih umre že v prvih štirih dneh po prihodu v hišo. Letos se je v hiši poslovilo že 45 ljudi.

Svetilnik za boljši svet

»Hvala Bogu smo bili v tem obdobju deležni izključno samo zahval, pohval svojcev in ne beležimo nobenega negativnega ali škandaloznega dogodka, ki bi kakorkoli metal slabo luč ali senco dvoma na našo hišo in naše vrhunske ljudi,« je dejal Sedej. »Ta hiša po moji oceni brez dvoma je svetilnik ali luč, ki kaže na boljši svet, ki kaže na to, da smo lahko ljudje boljši,« je sklenil in dodal še, da vse to ni njegova zasluga, ampak zasluga odgovorne, čuteče, ljubezni polne ekipe, ki neutrudno vztraja kljub velikim psihološkim obremenitvam.

Prava ekipa je stenam dala dušo

Ljubljanski župan Zoran Janković je povedal, da je zemljišče, kjer danes stoji Hiša Ljubhospic, občini pred približno 20 leti podarila neka meščanka prav v ta namen. Zadeva žal ni šla v pravo smer, a nato se je z dr. Sedejem kot direktorjem Lekarne Ljubljana vse postavilo na pravo mesto. »Ne gre samo za to, da Lekarna Ljubljana 80% financira ta objekt. Prava ekipa je tem lepim stenam dala dušo. To, kar je danes tu, milo rečeno težko najdete kjerkoli v Evropi,« je razmišljal ter se Sedeju in sodelavcem zahvalil za vseh deset let predanega dela.

Ljubljanski župan Zoran Janković in premier Robert Golob. FOTO: R. K.

V nadaljevanju je priznal, da je za sistemsko neurejenost hospic paliativne oskrbe deloma kriva tudi Mestna občina Ljubljana, »ker skozi vseh teh deset let nismo pritiskali nobene vlade, naj da denar, naj uredi.«

Dr. Brecelj: »Upam, da je te sramote konec«

Predsednik Strokovnega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj je z novinarji delil negativno presenečenje ob zbiranju podatkov: »Tema hospica je prišla na strateški svet ob koncu našega mandata, ko se je gospod Sedej obrnil name in me seznanil s stanjem hospica v Sloveniji. Imamo samo enega. To smo primerjali z Avstrijo, Poljsko, Italijo in postalo me je sram. Pa še ta en hospic nima urejenega financiranja. Ob vseh velikih besedah o svetosti življenja ta družba v svoji ne več tako kratki zgodovini od osamosvojitve ni sposobna urediti hospica,« je bil oster.

Dr. Erik Brecelj je izrazil željo po dejanjih. FOTO: R. K.

Izrazil je željo, naj bo prvi projekt zdravstvenih regij prav hospic, saj meni, da lahko ko družba »pokažemo resnost s tem, kako smo sposobni poskrbeti za tiste, ki se poslavljajo od nas«. Dejal je, da je ljubljanski hospic kljub sistemski neurejenosti ustanova na visokem nivoju, in se za to zahvalil direktorju Hiše Ljubhospic. Dodal je, da v novomeški regiji že rišejo načrte za hospic, ostale regije sledijo, vendar povsod čakajo na informacije, kako bo zadeva financirana. »Tako da upam, da je te sramote konec, da bo Slovenija v vsaki regiji imela svoj hospic in poskrbela za umirajoče tudi v dejanjih, ne samo v besedah,« je sklenil dr. Brecelj.

Ministrstvo ustanavlja javni zavod

Premier Robert Golob je izrazil hvaležnost, da je slovo od življenja v zadnjem času dobilo svoje mesto v javni razpravi. Ljubhospic je označil kot vzorčen primer, kako proces umiranja narediti dostojanstven. »Do zdaj je bilo to področje na državnem nivoju povsem neurejeno,« je nadaljeval. »Hvaležen sem na eni strani Mestni občini Ljubljana, predvsem pa gospodu Sedeju, ki je bil in še vedno je ne samo idejni, ampak tudi duhovni vodja Ljubhospica, hvaležen pa sem tudi strateškem svetu, ki je dvignil ne samo zavest, ampak tudi z Ministrstvom za solidarno prihodnost pripravil rešitev, ki temelji na pozitivnih izkušnjah, kako združiti področje socialne oskrbe, zdravstvene oskrbe in duhovne oskrbe v delujočo celoto in jo prenesti v skrb države.« Tako se bodo lahko vse državljanke in državljani poslovili čim bliže svojega doma in svojcev.

To je nekaj, kar moramo narediti skupaj.

Napovedal je, da Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravlja »ustanovitev Javnega zavoda Hospic Slovenija, ki bo skrbel, da bodo povsod po Sloveniji v naslednjih dveh, najkasneje štirih letih imeli ljudje dostop do take storitve, kot je danes na razpolago žal samo v Ljubljani, pa čeprav odprta za vse,« je dejal, ni pa znal odgovoriti na vprašanje, kdaj točno naj bi bil zavod ustanovljen. V praksi naj bi lokalna skupnost priskrbela prostore, država pa bi skrbela za standarde delovanja, financiranje tekočega poslovanja, predvsem zdravstvene oskrbe. »Tak model se zaenkrat kaže kot najustreznejši in predvsem najhitrejši, da čim hitreje vzpostavimo to storitev povsod po Sloveniji,« je dodal Golob. Ni pa to v moči samo predsednika vlade, je opozoril. »To je nekaj, kar moramo narediti skupaj.«