10 spoznanj romanja po slovenskem caminu

Kdor si želi hoditi po slovenskem caminu, a nima veliko časa, ga lahko opravlja dan po dan. Zanj ne potrebuje v kosu več dni ali celo tednov. Sam sem preromal vse štiri glavne slovenske veje Jakobove poti, ki Slovenijo prekrižarijo podolgem in počez: ogrsko vejo (začel sem jo v Dobrovniku) in primorsko vejo ter dolenjsko in gorenjsko vejo (na slednji sem šel do Trbiža, brez vzpona na Svete Višarje). Hodil sem večinoma (razen primorske veje) po posameznih dnevnih etapah, ki sem jih opravljal v lastni režiji v solo izvedbi enkrat mesečno skozi vse leto, z javnim prevozom (prioritetno vlakom), in sicer iz Maribora in nazaj. Mihael je preromal vse štiri glavne slovenske veje. FOTO: Osebni arhiv V nadaljevanju podajam deset glavnih spoznanj, ki bodo verjetno koristila vsem, ki bi jih zanimalo romanje po slovenski Jakobovi poti po posameznih dneh. 1. Izvedljivost Izvedba na način posameznih dni je uresničljiva, in to z javnim prevozom vse leto. Javni transport je okolju prijazen, omogoča več stika z lokalnim okoljem in je logična izbira, saj začetek in konec etape camina nikoli nista na isti lokaciji, kjer bi romar mogel pustiti avto. Pot do izhodišč na drugem koncu države je sicer terjala zgodnje vstajanje, a nikoli pred tretjo ponoči. Med dobrimi stranmi izvedbe po posameznih dnevih pa sta poleg večje časovne prilagodljivosti (vsakič potrebuješ le en dan) še manjša utrujenost (naslednji dan lahko počivaš) in večja prijaznost do nog, saj če te čevlji ožulijo, težko hodiš še več dni. 2. Etape Zaradi uporabe javnega prevoza je bilo potrebnih nekaj manjših prilagoditev etap, da sem jih začel in končal čim bolj v bližini postajališč. Čeprav sem ponavadi romal ob sobotah, ko nisem v službi, sem se moral kdaj izjemoma na pot odpraviti med tednom, ker sobotno okleščeni vozni redi niso omogočali ustrezne kombinacije povezav. To je laže tistim, ki živijo v osrednji Sloveniji, saj imajo približno enako daleč do izhodišč posameznih etap na vseh vejah slovenske Jakobove poti. 3. Stroški Stroški opisanega načina romanja (in rekreacije) so zelo nizki, še posebno ob koncih tedna in praznikih, ko so vozovnice slovenskega javnega prevoza cenovno izredno ugodne. Moj skupni strošek za posamezni romarski dan je ponavadi znašal le slabe štiri evre, kolikor stane dnevna kombinirana vikend vozovnica za vlake in avtobuse po vsej Sloveniji. 4. Popotna malica Najbolj zanesljivo je imeti hrano in vodo s seboj, saj sem opažal, da je ob poti le malo razpoložljivih trgovin in gostinske ponudbe. Če že, pa pogosto nisem imel časa, da bi se ustavil v gostilni in naročil topel obrok. V nahrbtniku ne smeta manjkati voda in malica. FOTO: Osebni arhiv 5. Trasa poti Pot je lepo speljana, ločeno od glavnih cest, smiselno za peš hojo. Vodi po trasah, ki razkrivajo mnoge lepote in zanimivosti različnih pokrajin naše dežele; med polji, skozi gozdove in odmaknjena naselja. Višinski profil trase je razmeroma razgiban, vendar ni usmerjen v vzpenjanje na vrhove. Tako je pot precej primerna za ljudi, ki jim ustreza daljinsko pohodništvo. 6. Navigacija Čeprav je pot v glavnem dovolj jasno označena, oznake pa so videti redno vzdrževane, je bilo koristno hoditi s pomočjo sledi GPS. Te so dostopne na spletnem mestu slovenske Jakobove poti (www.jakobova-pot.si). Tako mi je med romanjem ostajalo več časa za druge stvari, stres pa je bil manjši. 7. Lepote Slovenije Slovenska Jakobova pot omogoča, da od blizu in temeljito spoznaš večino pokrajin naše države. Tisto pravo Slovenijo, ki ni omejena na peščico najbolj znanih turističnih vedut. Še bolj jasno mi je postalo, kako izjemno lepa je Slovenija in da jo njeni državljani vse premalo poznamo in cenimo. Zaradi geografske majhnosti in raznolikosti je idealna za hojo. 8. Darovi na poti Koristi, ki sem jih bil na teh romanjih obilno deležen, segajo od telesnega, prek duševnega do duhovnega zdravja in blagostanja. S hojo poskrbimo za telesno rekreacijo, moč in vzdržljivost. Gibanje zmanjšuje stres in izboljšuje počutje. Zlasti med samostojno hojo ima romar priložnost, da uredi marsikateri račun sam s sabo ter začuti bližino Boga, mu prisluškuje in se mu v molitvi izroča. 9. Hvaležnost Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji (DPPSJS) je z ureditvijo poti in pripravo romarskih pripomočkov opravilo veliko delo. Na svojih romanjih sem jim bil ničkolikokrat hvaležen za to. 10. Ovire Večjih preprek nisem zaznal. Ob pripravah mi je zaradi usklajevanja prevozov nekaj časa vzela logistika. Sprva so me nekoliko skrbeli spuščeni psi pred hišami, vendar jih ni bilo veliko in z nobenim nisem imel telesnega stika. Ponekod sem si želel bolj izhojenih stez, manj zaraščenih in bolje vidnih, a to je pač odvisno predvsem od nas, romarjev, koliko bomo po njih hodili. Srečno pot! Buen camino!

10 spoznanj romanja po slovenskem caminu

10 spoznanj romanja po slovenskem caminu

1. Izvedljivost

Eva Remškar - ambasadorka camina

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.