V četrtek, 7. marca, bo v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.

Mašo bo vodil upokojeni nadškof Alojz Uran, sodelovali bodo APZ sv. Cecilije pod vodstvom zborovodkinje Janje Dragan Gombač, nekdanje Boletove študentke in pevke, nekdanji pevci komornega zbora Slovenski madrigalisti - Gallus Singers in organist Dušan Ješelnik. V glasbenem delu bo izvedena Missa brevis in C Charlesa Gounoda, postne pesmi in skladbe Jakoba Gallusa.

Vodil je 20 zborov

Prof. Janez Bole, glasbeni pedagog in zborovodja, je bil rojen 7. marca 1919 na Brezjah na Gorenjskem in živel v Ljubljani od leta 1946 do svojega odhoda leta 21. februarja 2007. Študiral je slavistiko na Filozofski fakulteti in zgodovino glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Bil je mentor več kot 120 slovenskim zborom doma in v zamejstvu, vodil jih je dvajset. Predaval je na mnogih seminarjih za zborovodje in bil član ocenjevalnih žirij. Snemal je za slovenske in tuje radijske postaje in TV Slovenija.

Leta 1951 je prevzel umetniško vodstvo novoustanovljenega Slovenskega okteta in ga vodil šest let (z njim je izvedel več kot sto skladb iz domače in tuje literature, nastopal v nemških, kitajskih, ruskih, italijanskih in avstrijskih velemestih; marca 1961 se je predstavil s sporedom Gallusovih motetov in madrigalov – na Dunaju jih je spremljal orkester dunajskih filharmonikov), v svojem dolgoletnem poustvarjalnem delovanju pa je vodil tudi APZ Tone Tomšič (1975– 1960, 60-članski mešani pevski zbor je za nastope oblikoval v pičlih šestih mesecih, na mednarodnem srečanju kulturno-umetniških skupin iz 18 evropskih univerz v Strassbourgu je zavzel prvo mesto), zbor Slovenske filharmonije (1960– 1965), Slovenske madrigaliste (z njimi je priredil nad 120 koncertov v Sloveniji in na tujem,1967–1971 in 1987–1995) ter mnoge druge.

Na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani je 25 let poučeval dirigiranje, zborovsko petje, vokalno tehniko in metodiko glasbenega pouka ter osemnajst let dirigiranje in zborovsko petje na Akademiji za glasbo. Z zborom Srednje glasbene šole je uvajal skladbe vseh stilnih obdobij, predvsem gregorijanski koral.

Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 1957 prejel Prešernovo nagrado skupaj s Slovenskim oktetom, Župančičevo nagrado za življenjsko delo leta 2000 in leta 2002 Srebrni častni znak Svobode.

Prvo glasbeno znanje mu je dal oče

Prve glasbene in pevske vzgibe je Janez Bole zaznal na koru brezjanske cerkve, prevzel jih je od svojega očeta, ki je igral na orgle božjepotne cerkve in vodil mešani pevski zbor dobrih petdeset let. Pri osmih letih je na pamet pel koral (Missa de Angelis), pel je v brezjanskem pevskem zboru, devetleten je že na orgle spremljal ljudsko petje. Na Brezje je ob nedeljah prihajalo od pet do deset tisoč vernikov.

V dolgem in plodnem umetniškem življenju se je Bole odločil za resno in temeljito delo in se usmeril k najvišjim zborovskim idealom; stilno, programsko in vokalno-tehnično je ubiral povsem nova in nevsakdanja pota. Glavno vodilo mu je bilo odkrivanje lepot čiste vokalne umetnosti. V njegovih izvedbah so zaživele skladbe raznih krajev in časov, z izrednim stilnim občutkom je oblikoval dela mojstrov glasbene renesanse, s posebno ljubeznijo pa je posredoval lepote glasbe našega velikega skladatelja Jacobusa Gallusa, slovenske ljudske pesmi, umetne skladbe slovenskih skladateljev in tujo ljudsko in umetniško zborovsko literaturo.

»Skladbe sem izbiral po najstrožjem kriteriju«

Janez Bole se je rad spominjal vloge prvega umetniškega vodje Slovenskega okteta. »Z oktetom smo obrnili nov list v razvoju slovenske zborovske kulture. Po vzoru Slovenskega okteta je nastalo v Sloveniji nad sto oktetov. Pri dobrih pevcih smo zbudili in prebudili zavest in nov občutek za vrednote, kaj pomeni pravilno in kakovostno predstavljena glasba,« je povedal v pogovoru leta 2006 ob 55-letnici Slovenskega okteta.

»Skladbe sem izbiral po najstrožjem kriteriju – po umetniški vrednosti. Naš program so jemali – in ga še vedno jemljejo – za zgled vsi okteti in tudi moški zbori na Slovenskem.« Pod Boletovim vodstvom je Slovenski oktet postal pojem, postal je vzor lepega petja v vseh pogledih. »Dosegli smo zvok, izenačen od najtišjega pianissima do mogočnega fortissima, ki so nam ga zavidali po vsem svetu. Nekateri kritiki so ga primerjali z orgelskim zvokom. Ta zvok je bil mehak, nikdar oster, lepe žametne barve in tipično slovenski. Vsak zborovski dirigent je želel izvedeti, kako sem ga dosegel ...«


Preberite tudi:

Musica, amor Janeza Boleta

Janez Bole, 1919 - 2007
Kdo bo seštel množico pevskih skladb, ki jih je Bole izvedel s svojimi nad dvajsetimi pevskimi zbori (vsaj 60 let), predvsem s svojim Slovenskim oktetom