Okoli 100.000 Poljakov je letošnji veliki šmaren obhajalo v najpomembnejšem Marijinem svetišču v državi, v Čenstohovi. Po navedbah samostana na Jasni gori so skupine romarjev proti cilju hodile tudi do dvajset dni. Najdaljšo pot, 638 km, so prehodili romarji s polotoka Hela na severu Poljske.

Krajevni škof Waclaw Depo je v mašnem nagovoru na travniku pred samostanom počastil neodvisnost Poljske, ki jo je država znova pridobila pred stotimi leti. Spomnil je, kako je Poljska leta 1920 svojo neodvisnost branila pred sovjetskimi četami. Niso pa se vsi strinjali, da se lahko za zmago 15. avgusta 1920 v bitki pri Varšavi zahvalijo Božji Materi Mariji in poljski edinosti, je pojasnil nadškof, ki je »čudež na Visli«, kot zmago nad Sovjeti imenujejo na Poljskem, označil za »preboj pri obrambi evropske civilizacije«.

Slovesnega bogoslužja na največji Marijin praznik se je udeležil tudi apostolski nuncij na Poljskem, nadškof Salvatore Pennacchio. Maša na veliki šmaren je tradicionalno vsako leto največji romarski shod poljskih katoličanov. »Črno Marijo« v pavlinskem samostanu v Čenstohovi po cerkvenih navedbah vsako leto obišče okoli štiri milijone ljudi.

Poljska 15. avgusta poleg praznika Marijinega vnebovzetja obhaja tudi dan poljske armade. Bitka pri Varšavi leta 1920 velja za preobrat v poljsko-sovjetski vojni. Poljska bo 11. novembra obhajala stoto obletnico vnovične ustanovitve države ob koncu prve svetovne vojne in s tem več kot stoletje dolgo zasedbo s strani sosednjih držav. Leta 1795 so si Prusija, Rusija in Avstroogrska med seboj razdelile celotno poljsko ozemlje.

Vir: Kathpress
Foto: Pixabay