Župnijska cerkev Lurške Matere Božje na Polšniku. FOTO: Jože Potrpin

Prav nekdanji župnik Globelnik je bil namreč navdih za novo ustvarjalnost, dosežek in praznovanje. Skratka, letos mineva 160 let od rojstva Ivana Globelnika, 130 let, odkar je prišel na Polšnik, in 120 let, odkar je v sedmih mesecih s pomočjo krajanov in zidarjev zgradil cerkev.

FOTO: Jože Potrpin

Zato so v svojo sredo povabili nadškofa Stanislava Zoreta, da je v navzočnosti številnih romarjev od blizu in daleč blagoslovil obnovljeno kapelo na trgu pod cerkvijo, zatem obnovitvena dela na cerkvi in ob somaševanju župnika Marka Mrlaka, nekdanjega župnika Janeza Jenka in drugih duhovnikov – župnikov in kaplanov daroval slovesno mašo. Na koru je prepeval mešani polšniški pevski zbor z gosti iz Litije in Šmartnega, na orglah jih je spremljal Tilen Oberwalder Zupanc, pri kapeli in tudi v cerkvi je pel še dekliški zbor. Po maši pod župniščem pa je navzoče čakalo še skupno fotografiranje in pogostitev v režiji njihovih gasilcev in članic Društva žena in deklet Polšnik.

FOTO: Jože Potrpin

Ponosni in hvaležni

Kot je dejala Mateja Sladič Vozelj, predsednica Turističnega društva Polšnik, v nagovoru in zahvali ob koncu slavja, »naša današnja slovesnost nam odpira nova obzorja, zremo v prihodnost, čeprav pogledujemo v preteklost. In tako je prav. Zgledi so tisti, ki nas učijo in iz katerih se učimo. Povezali smo se na več področjih, kot že mnogokrat poprej.«

Somaševanje je vodil nadškof Stanislav Zore. FOTO: Jože Potrpin

Tako je cerkev in župnijska kapelica dobila nov izgled. Pokrpani in prepleskani sta bili fasadi, prepleskana okna in vrata, cerkev ima nove police in nov strelovod, kapelica novo streho. Položen je bil kamniti tlak pred in po stopnicah pred cerkvijo, spominska tabla na fasadi, na kapelici narisano Božje oko. Arhitekti, spomeničarji, gradbeniki, strojniki, pleskarji, krovci, kamnoseki, električarji, vrtnar, mizarji, slikarji, kuharice in, kot pomočniki, več kot 30 domačinov, skupaj preko 60 ljudi, so sodelovali pri tem projektu. Knjiga pa pomembnost medsebojnih odnosov ter povezovanja razodene skozi 310 fotografij in v dvajsetih poglavjih. Pri knjigi je sodelovalo 47 avtorjev in 13 fotografov, zabeleženi so tudi projekti zadnjih 17 let. 

FOTO: Jože Potrpin

120. obletnica posvetitve farne cerkve Lurške Matere Božje je povezala prek 270 ljudi: organizacijski odbor, finančne podpornike, izvajalce in številne zunanje sodelavce. Še posebej so bile izpostavljene družine Korimšek, Bučar, Kos, župnik Marko Mrlak, finančnica Tanja Bučar, izrečena srčna hvala vsem! V imenu Pastoralne skupine župnije Polšnik, Kulturnega društva Pavle Voje Polšnik in Turističnega društva Polšnik tudi Občini Litija, Krajevni skupnosti Polšnik ter vsem botrom in dobrotnikom.

FOTO: Jože Potrpin

Iz vere in ljubezni

Osrednjo misel praznovanju pa je s svojim razmišljanjem v pridigi dal nadškof Zore. Kot je še posebej poudaril, »vsem vam velika hvala in zahvala in obenem tudi iskrene čestitke za odločitev, za vztrajanje, za pogum in za dovršitev vseh teh del.« Zahvaliti pa se je potrebno tudi vernikom prednikom, ki so v svoji veri sezidali to cerkev. Najbrž je bilo težje, kakor je danes. Razmere so bile zahtevnejše. To je bil čas začetka stoletja, ko je pobožnost do lurške Matere Božje preplavljala Evropo, zelo močno preplavljala tudi naš slovenski prostor, naš slovenski narod. In v tej pobožnosti do lurške Matere Božje je zrasla tudi ta cerkev. 

Blagoslov obnovljene kapele na trgu pod cerkvijo. FOTO: Jože Potrpin

»Ampak zrasla je iz odpovedi, iz žuljev in predvsem iz močne, neomajne vere in ljubezni ljudi, ki so po teh hišah okoli živeli pred vami. Garali so. Znali so biti skromni in ljubili so Boga in Božjo Mater. Vi ste njihovi dediči. Verjamem, da imate nekateri tudi danes še žuljave roke.« Danes imamo sicer veliko strojev, ki nam pomagajo. To pa ne pomeni, da tudi danes ni življenje zahtevno. Zato je na mestu vprašanje, ali mi danes, v svetu in času, kakšen je, znamo biti delavni, se znamo odpovedovati in ali znamo ljubiti. Vprašanje je zahtevno. Potreben je daljši razmislek in iskrenost pred Bogom.

Obnovljena kapela Marije Kraljice. FOTO: Jože Potrpin

Zmaga je Božja

Po nadškofovih besedah pa so na tokratni praznik in ob tej obletnici poklicani, da ob vsem, kar je zasijalo v prvotni in morda še večji lepoti kot prej, poskrbijo, da bodo v tej lepoti sijale tudi naše družine. Iz tokratnega praznika in te slovesnosti naj v svoje življenje, v jutrišnji dan in vse dneve naprej odnesejo nekaj pravzaprav zelo preprostih pa pomembnih sporočil.

FOTO: Jože Potrpin

»Najprej, življenja ni brez preizkušnje. Vsi bi radi, da bi naše življenje bilo mirno in da bi kar nekako drselo skozi čas, brez preizkušenj, brez bremen. Takšnega življenja, iz izkušnje vsi vemo, ni. Od najmanjšega otroka, ki še ne zna povedati, kaj ga boli, kaj ga teži, česa se boji, pa do starega človeka, ki vedno težje nosi svoja bremena, križe in bolezni. Vsi doživljamo preizkušnje. In skozi te preizkušnje zorimo.« 

Romarji so prišli od blizu in daleč. FOTO: Jože Potrpin

Po drugi strani Božja beseda govori o tem, da je zlo vedno na koncu poraženo, čeprav se zdi, da zmaguje, da je močnejše. »Na Kalvariji so bili prepričani, da je smrt premagala tega pridigarja iz Nazareta, ki se je razglašal za Božjega sina, prepričani, z zadovoljstvom v srcu. Ampak zmagal je On, z eno samo besedo, 'Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo'. Velika Kristusova zmaga, za vso zgodovino, za vse vesolje, za vse človeštvo. 'Oče, odpusti jim.' In zlo je bilo v tistem trenutku poraženo.« Prvo sporočilo: Zmaga je Božja in tistih, ki so z Bogom.

Nadškof Zore: V zadnjih časih vedno več ljudi gleda k tlom. Povešenih oči hitijo po svojih potih za svojimi skrbmi ali pa zgolj brskajo po svojih pametnih telefonih. Na ta praznik pa se spomnimo in dvignimo oči in bomo zagledali Brezmadežno v njeni slavi, Vnebovzeto, na nebu, ki je še vedno polno zvezd, okrašeno z zvezdami, z vencem dvanajstih zvezd okoli glave. FOTO: Jože Potrpin

Pogled kvišku

In drugo sporočilo: praznik Marijinega vnebovzetja širi naša obzorja. »V zadnjih časih vedno več ljudi gleda k tlom. Povešenih oči hitijo po svojih potih za svojimi skrbmi ali pa zgolj brskajo po svojih pametnih telefonih. Na ta praznik pa se spomnimo in dvignimo oči in bomo zagledali Brezmadežno v njeni slavi, Vnebovzeto, na nebu, ki je še vedno polno zvezd, okrašeno z zvezdami, z vencem dvanajstih zvezd okoli glave.« Potem začnemo videti dlje od svoje hiše, dlje od svoje garaže, dlje od svojega bančnega računa, tudi in predvsem dlje od svojega življenja, od jutrišnjega in od zadnjega dne, ki ga bom živel na tem svetu. »Današnji praznik nam odpira pogled. V tisto obljubljeno večnost, v kateri smo že.«

Predsednica Turističnega društva Polšnik Mateja Sladič Vozelj. FOTO: Jože Potrpin

Drug drugemu blagoslov

Ker največ trpljenja in najhujše trpljenje na tem svetu povzročamo ljudje drug drugemu, v družini, med sosedi, med narodi, na tem svetu, in da bi bilo tega čim manj, najbolje pa nič, je nadškof zbranim na pot namenil še naslednje, čudovito sporočilo evangeljskega odlomka: srečanje dveh tako zelo različnih žena, Marije in Elizabete. Ene nerodovitne v svoji starosti, uvelosti, usahlosti, druge nerodovitne v svojem devištvu. Ampak odprti Bogu in obe nosita življenje v sebi, in obe nosita veselje v sebi, obe prinašata veselje druga drugi.

FOTO: Jože Potrpin

»Veselita se blagoslovljenosti. 'Blagoslovljen sad tvojega telesa.' Kdaj smo opustili to besedo? Noseča žena je bila včasih blagoslovljena. V blagoslovljenem stanju. Kakšna lepota je v tej besedi, kakšno spoštovanje življenja, materinstva. Vstopanje v ta svet je v tem izrazu. Zakaj ga ni več? Gotovo, da je manj žena v blagoslovljenem stanju, kot jih je bilo včasih, ampak v nas je manj blagoslova. Da bi prinašali blagoslov drug drugemu od jutra do večera. Si predstavljate, kako bi bilo pri vas doma, če bi blagoslov bil od jutra do večera. Kaj to pomeni? Blagosloviti, dobro govoriti. Če bi od jutra do večera drug z drugim dobro govorili, blago govorili, spoštljivo govorili, govorili v veselju in hvaležnosti, ali ne bi naše družine postale prostori radosti in veselja, v katerem bi pravzaprav komaj čakali, da pridemo spet skupaj. Da se naužijemo te sprejetosti, spoštovanja, te naklonjenosti, ki vlada med nami. Začnite, dragi bratje in sestre, spet živeti blagoslove. Blagoslovili smo kapelo, blagoslovili smo zunanjščino cerkve, vi pa blagoslavljajte drug drugega. Iz dneva v dan.

Nova knjiga z naslovom Stoletni polšniški navdih – Po romarski poti Ivana Globelnika. FOTO: Jože Potrpin

In boste enako sijali v lepoti, v tisti Božji lepoti, ne glede na to, ali boste razcvetena mladost, ali boste zgubana starost. S temi blagoslovi boste sijali v lepoti. In prosim Božjo Mater Marijo, naj vam izprosi to pripravljenost, to prizadevanje, da boste drug drugemu blagoslov,« je sklenil nadškof Zore svoj nagovor.

FOTO: Jože Potrpin