V župnijski cerkvi Svete Trojice v Ajdovcu je bilo v nedeljo, 29. septembra, praznovanje 140. obletnice rojstva častitljivega božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca, ki se je rodil 29. septembra 1873 v vasi Veliki Lipovec, župnija Ajdovec.

Ob 15. uri je bila molitev pred Najsvetejšim s prošnjo, da bi Gnidovec kmalu dosegel čast oltarja in bil kmalu prištet med svetnike. Novomeški škof dr. Andrej Glavan je med mašo spregovoril o življenju in delu velikega vzornika vere, med drugim je poudaril njegovo preprostost in pastirsko odgovornost.

O postopku za beatifikacijo in kanonizacijo božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca je prav tako spregovoril vicepostulator Janez Cerar CM, ki je tudi vodil molitveno uro.

Domačin bogoslovec Boštjan Gorišek je ob pomoči vicepostulatorja Janeza Cerarja pripravil zanimivo razstavo Gnidovčevih osebnih predmetov, zapiskov in pomembnih dokumentov.





Življenjepis Janeza Frančiška Gnidovca

Rodil se je 29. septembra leta 1873 v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec (danes škofija Novo mesto). Bil je tretji otrok Jožefa Gnidovca in Jožefe, rojene Pust. Bil je zelo nadarjen zlasti za jezike, odlikovala pa ga je tudi trdna volja: kar je hotel doseči, je tudi dosegel. Po maturi se je brez oklevanja odločil za ljubljansko bogoslovje.

Leta 1896 je bil posvečen v duhovnika. Triindvajsetletnega novomašnika je škof Missia poslal za kaplana v Idrijo. Zatem je bil dve leti (1897-1899) kaplan v Vipavi, kjer je malo zahajal v družbo, dokler mu ni cerkveni ključar dejal, da je v Vipavo prišel za ljudi.

Šel je študirat na dunajsko univerzo, zatem pa ga je škof Anton Bonaventura Jeglič imenoval za prvega ravnatelja Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. To ustanovo je vodil do decembra 1919, ko je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov.

Papež Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za škofa v Skopju, kjer je bil škofijski sedež že štiri leta prazen. Škofovsko posvečenje je prejel 30. novembra 1924 v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Za škofovsko geslo si je izbral besede apostola Pavla: »Vsem sem postal vse«, za svojega vzornika pa svetega Frančiška Saleškega, zato se je poslej vedno podpisoval »Janez Frančišek«.

Umrl je na prvi petek 3. februarja 1939 v sanatoriju Leonišče na Zaloški v Ljubljani. 6. Februarja je bil pokopan na ljubljanskih Žalah med sobrati lazaristi.












Foto: Tatjana Splichal