Minuli konec tedna se je v Carigradu pričelo zasedanje za pripravo vsepravoslavnega cerkvenega zbora, na katerem se je zbralo okoli 140 pravoslavnih škofov. Srečanje na povabilo carigrajskega ekumenskega patriarha Bartolomeja I. se zaključuje jutri, danes pa bodo škofje slovesno obhajali molitveni dan za varovanje stvarstva. Na željo papeža Frančiška molitveni dan letos prvič obhajamo tudi v katoliški Cerkvi.

Načrtovani termin odprtja cerkvenega zbora so binkošti 2016. Koncil naj bi bil prvo večje srečanje pravoslavnih škofov v zadnjih več kot tisoč letih. Za zadnji cerkveni zbor, na katerem so o verskih vprašanjih skupaj razpravljali predstavniki vzhodne in zahodne Cerkve, velja drugi nicejski koncil leta 787. V pravoslavju pa kot vsecerkveni oz. ekumenski koncil delno velja tudi četrti carigrajski cerkveni zbor iz leta 879/880.

Srečanje vseh pravoslavnih cerkvenih voditeljev je v načrtu že od leta 1961, vendar ga doslej še ni bilo mogoče udejaniti. Zaradi številnih nerešenih nasprotij se pojavlja dvom, ali bo trenutni predvideni termin mogoče obdržati. Tudi izbor tem ostaja jabolko spora. Ruska pravoslavna Cerkev vztraja, da naj bi obravnavali le vprašanja, s katerimi se strinjajo vse narodne pravoslavne Cerkve. Ena izmed temeljnih spornih točk je različno dojemanje pravoslavnih Cerkva v Ukrajini in grško-katoliške Cerkve.

Zamisel o prvem vsepravoslavnem cerkvenem zboru v sodobnem času je predlagal carigrajski patriarh Joahim III. (1878-1884 in 1901-1912). Z dvema okrožnicama v letih 1902 in 1904 je pravoslavne sestrske Cerkve povabil k tesnejšemu sodelovanju. Po prvem srečanju pravoslavnih cerkvenih predstavnikov v Carigradu leta 1923 je bila leta 1930 na Atosu ustanovljena pripravljalna komisija za cerkveni zbor. Odtlej je na Rodosu in v Švici od leta 1976 zasedalo že več vsepravoslavnih skupščin, kot »predkoncilske vsepravoslavne konference«.

Marca 2014 so na povabilo patriarha Bartolomeja I. v Carigradu zbrani pravoslavni cerkveni voditelji oznanili, da bo leta 2016 na istem mestu zasedal vsepravoslavni cerkveni zbor. Na njem naj bi poleg vprašanj glede bogoslužnega koledarja in zakonskega prava predvidoma razpravljali predvsem o težavah, ki izhajajo iz ustanavljanja novih samostojnih Cerkva ter o izstopu vernikov. Za Bartolomeja I., ki velja za »zelenega patriarha«, pa eno temeljnih vprašanj predstavlja tudi ekologija.

Vir: Kathpress
Foto: splet