Katoliška Cerkev je pustila globok in trajen pečat v sodobni družbi ter pomagala oblikovati ustanove, ideje in skupnosti, ki ljudem koristijo še danes. Cerkev že dolgo služi kot sila za spodbujanje človekovega dostojanstva in skupnega dobrega: od zgodovinske vloge pri ohranjanju znanja in napredovanju visokega šolstva prek univerz do dela na področju zdravstva, dobrodelnosti, socialnega poučevanja in moralne vzgoje.

Pri spletnem portalu EWTN so pripravili izbor stvari, ki jih je Katoliška Cerkev uvedla v sodobni svet, v kakršnem živimo danes:

1. Gregorijanski koledar

Gregorijanski koledar je standardni civilni koledar, ki se uporablja v večjem delu sveta, in je poimenovan po papežu Gregorju XIII., ki ga je leta 1582 razglasil kot reformo starejšega julijanskega koledarja. Danes ureja civilno življenje v večini držav po svetu.

2. Bolnišnice kot ustanova

Katoliška Cerkev je bila pionirka organizirane oskrbe bolnih, predvsem prek samostanov in verskih redov, ki so gradili in vodili bolnišnice kot dobra dela usmiljenja: te so postale zgled za sodobne bolnišnice. V sodobnejšem času so imele katoliške redovnice še posebno velik vpliv pri ustanavljanju, financiranju in upravljanju bolnišnic, v nekaterih delih sveta pa so odigrale pomembno vlogo pri izgradnji sistema zdravstve oskrbe.

3. Teorija velikega poka

Teorijo velikega poka je oblikoval belgijski katoliški duhovnik Georges Lemaître, ki je bil tudi fizik in astronom. Cerkev je teorijo na splošno predstavila kot združljivo s katoliškim naukom o stvarjenju in ne kot protislovje vere.

4. Zakoni genetike

Temeljno delo o dednosti je opravil Gregor Mendel, avguštinski duhovnik in opat Katoliške Cerkve. Mendlovi poskusi z rastlinami graha so privedli do načel, ki so jih pozneje poimenovali Mendlovi zakoni dednosti in so postala osnova sodobne genetike.

5. Lestvica jakosti potresov po Mercalliju

Mercallijevo lestvico jakosti je razvil Giuseppe Mercalli, italijanski katoliški duhovnik in vulkanolog. Njegova lestvica (pravilneje Mercalli-Cancani-Siebergova lestvica) je merila učinke potresov na ljudi in stavbe, sodobna modificirana Mercallijeva lestvica pa za opis jakosti še vedno uporablja rimske številke.

6. Električne baterije (suhi člen)

Italijanski duhovnik Giuseppe Zamboni je razvil eno prvih suhih baterij, predhodnico sodobnih baterij, suhi člen (tehnologijo, ki se uporablja za baterije) pa je izumil Georges Leclanché, francoski katoliški duhovnik in inženir.

7. Stetoskop

René-Théophile-Hyacinthe Laënnec, francoski zdravnik, ki je leta 1816 izumil stetoskop, je bil dejaven katoličan in njegova vera je pogosto omenjena, ko pisci pojasnjujejo zgodovinsko ozadje instrumenta. Laënnecov izum je nastal iz opazovanja ob postelji in preprostega poskusa s papirnato cevjo, ki mu je omogočil, da je jasneje slišal zvoke prsnega koša. Zgodovinarji poudarjajo, da sta njegova osebna pobožnost in človekoljubna skrb za bolnike odločilno vplivali na njegovo klinično delo in ugled.

8. Tiskane knjige in Gutenbergova Biblija

Katoliška Cerkev je bila ena najzgodnejših in najpomembnejših pokroviteljic, uporabnic in ohranjevalk knjižne kulture v Evropi, predvsem prek samostanov, skriptorijev in pozneje katoliških založniških mrež. Gutenbergova Biblija je bila natisnjena sredi 15. stoletja kot latinski prevod Vulgata in je bila osrednjega pomena za katolištvo v obdobju, ko je Cerkev ostala glavna varuhinja Svetega pisma na Zahodu.

9. Glasbena lestvica do–re–mi–fa–so–la–ti-do

Benediktinski menih Guido iz Arezza je ustvaril lestvico in notacijski sistem, ki se za poučevanje glasbe uporablja še danes.

10. »Sodobno« evropsko pivo

Srednjeveški samostani, predvsem benediktinske in druge meniške skupnosti, so imeli pomembno vlogo pri varjenju piva, tehnikah izpopolnjevanja in ohranjanju znanja o varjenju piva v Evropi. Katoliška povezava s sodobnim pivom je zgodovinska: menihi so varili pivo za preživetje, gostoljubje in včasih tudi za prihodek, njihove metode pa so pomagale oblikovati poznejše komercialno varjenje piva.

11. Šampanjec

Katoliški samostani v francoski pokrajini Šampanja so imeli pomembno vlogo pri gojenju vinogradov in izpopolnjevanju vinarstva, najbolj znana osebnost v zgodbi pa je Dom Pérignon, benediktinski menih. Menih Dom Pérignon je uveljavil in izboljšal peneče vino s tega območja ter postal ključna osebnost pri njenem razvoju.

12. Preste

Preste tradicionalno pripisujejo italijanskim menihom, ki naj bi jih uživali v postnem času; zvita oblika tega pekovskega peciva simbolno predstavlja roke, prekrižane v molitvi.

13. Čokolada Ferrero Rocher

Ustanovitelj znamenite čokolade Ferrero Rocher, Michele Ferrero, je bil dejaven katoličan, ki je iskreno častil Lurško Marijo, ime čokolade pa naj bi se nanašalo na Rocher de Massabielle, skalnato votlino, kjer se je Marija prikazala deklici Bernardki.

14. Univerze in visokošolsko izobraževanje

Številne najzgodnejše evropske univerze so zrasle iz intelektualnega življenja Cerkve, tesno povezane s škofi, samostani in pozneje katoliškimi redovi. Katolištvo je pomagalo ohranjati izobrazbo, usposabljati duhovščino in učenjake ter ustvarjati ustanove, kjer so lahko sistematično preučevali teologijo, filozofijo, pravo, medicino in svobodne umetnosti.

15. Kapučino

Bl. Marko iz Aviana, kapucinski menih, ki se ga spominjamo po njegovi vlogi v bitki za Dunaj, nastopa tudi v zgodbi o kapučinu. Izročilo pravi, da so kavo, ki so jo našli v otomanskem taboru, mešali z mlekom, da bi bila bolj okusna, pijača pa je dobila ime po kapucinskem habitu, saj je spominjala na njegovo barvo. Zgodba nazorno kaže, kako je življenje katoličanov na nepričakovane načine oblikovalo evropsko kulturo.

16. Svetovno prvenstvo

Svetovno prvenstvo je del širšega katoliškega prispevka k sodobni kulturi skozi vizijo Julesa Rimeta, dejavnega francoskega katoličana, ki je bil prepričan, da lahko šport služi človeškemu dostojanstvu, solidarnosti in miru. Rimet, ki sta ga oblikovala družbeni nauk Cerkve in skrb za uboge, je pomagal pri ustanovitvi Mednarodne nogometne zveze (FIFA), pozneje pa je dal pobudo za prvo svetovno prvenstvo kot mednarodno tekmovanje, ki naj bi narode povezovalo in ne razdvajalo.

Ko boste torej segli po pivu in presti ali v kavarni srkali kapučino, se morda zleknili v naslanjač z dobro knjigo, pomislite tudi na to, koliko stvari v sodobnem življenju ima korenine v Katoliški Cerkvi.

Od učilnice do bolnišnice, od koledarja na steni do glasbe, znanosti in izročil, ki oblikujejo vsakdanje življenje: vpliv Cerkve je veliko bolj vtkan v sodobni svet, kot si mnogi ljudje sploh predstavljajo.