Prenos škofijskega sedeža je eden izmed štirih uradnih spominskih dni Mestne občine Maribor, kar kaže, da ne gre le za zgodovinski, temveč tudi za kulturni in narodnostni mejnik, ki je zaznamoval slovenski prostor, predvsem pa štajersko Slovenijo.

Dogodka so se udeležili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, podžupanja Mestne občine Maribor Davorka Pregl ter številni visoki gostje. Slavnostni govornik je bil dr. Sebastijan Valentan.

Slavnostni govornik dr. Sebastijan Valentan. FOTO: Primož Lorbek

Ob začetku slovesnosti je zbrane pozdravila podžupanja Mestne občine Maribor Davorka Pregl, ki je poudarila, da je prenos škofijskega sedeža močno vplival na duhovno in kulturno raven tedanjega Maribora. Zahvalila se je tudi Nadškofiji Maribor za njen prispevek k duhovnemu in kulturnemu utripu mesta.

»Delaj, ne kar je prijetno, ampak kar je bolj potrebno« 

Slavnostni govornik dr. Sebastijan Valentan je v svojem nagovoru poudaril, da je bila Slomškova življenjska maksima »Delaj, ne kar je prijetno, ampak kar je bolj potrebno« vodilo vsega njegovega poslanstva. Prav ta usmeritev ga je pripeljala do dejanja z epohalnimi posledicami za slovenski narod – prenosa škofijskega sedeža v Maribor. S tem je mestu omogočil duhovno, kulturno in izobraževalno rast ter večji ugled.

FOTO: Primož Lorbek

Govornik je posebej izpostavil vlogo Slomškovega sodelavca, duhovnika in pesnika Marka Glaserja, ki je prevzel velik del organizacijskega bremena. Prav Glaser je bil po Slomškovem pooblastilu odgovoren za ureditev ključnih ustanov nove škofije v Mariboru – rezidence, stolnice, semenišča in kapiteljske hiše. Njegovo delo je bilo cenjeno tako pri Slomšku kot tudi na cesarskem dvoru, kjer so ga za zasluge odlikovali z nazivom častnega kanonika.

Slovesnost prenosa škofijskega sedeža leta 1859 ni pomenila zgolj selitve cerkvene ustanove, temveč tudi začetek nove dobe v slovenski zgodovini, ki je Maribor postavila v središče duhovnega in kulturnega življenja.

Dr. Valentan je ob koncu govora opozoril, da se v teh dneh začenja tudi triletno obhajanje 800-letnice mariborske nadškofije, ki bo potekalo pod geslom: »Iz korenin vere in kulture za prihodnje rodove«.

Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800, umrl pa je 24. septembra 1862. FOTO: Domen Permozer

Stanislav Kocutar je v zaključnih mislih povzel besede najstarejšega v Mariboru rojenega književnika Zorka Simčiča, ki je večkrat izpostavil Slomškovo delo kot očeta slovenske šole in pionirja slovenskega šolstva. Simčič je poudaril, da je prav Slomšek s pomočjo Mohorjeve družbe Slovence naučil brati.

Po mnenju literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča, sicer Slomškovega svetovnonazorskega nasprotnika, je bil Slomšek osebnost, ki zavzema prvo mesto v slovenski zgodovini po svetih bratih Cirilu in Metodu – ne le kot duhovnik in škof, ampak tudi kot ljudski pedagog in reformator slovenskega šolstva.

FOTO: Domen Permozer

Simčič dodaja, da je Slomšek osebnost, ki skupaj s Prešernom predstavlja najlepši cvet slovenske zemlje v prvi polovici 19. stoletja. Prav iz njegovih rok je v slovensko zgodovino »padlo« največ blagoslova.