V njihovem hlevu trenutno domuje kar 51 bikov pitancev, kar priča o skrbni roki in odgovornosti, ki jo mladi kmet vlaga v svoje delo. A kmetovanje za Urha ni le vsakdanje opravilo – je način življenja.

Pogovor z mladim kmetom lahko poslušate tukaj.

Največji vzornik mu je oče

Urha so dela na kmetiji naučili družinski člani. »Moj največji učitelj in vzornik je bil od nekdaj oče. Najprej sem pridobival izkušnje pri pokojni prababici, nato pri babici, mamici in očetu. V glavnem sem bil vpet v delo z vsemi generacijami svoje družine,« je povedal.

Urh pri delu. FOTO: Kaja Zupanc

»Ni vse samo mleko in med«

Dojemanje kmetovanja od otroštva do zdaj, ko je Urh že odrasel kmet, se je spremenilo. »Recimo, da v otroštvu stvari dojemaš precej preprosto. Takrat se bolj osredotočaš na zabavo in prijetne trenutke. Ko odrasteš, pridobivaš izobrazbo, začneš gledati na stvari bolj celostno. Začneš razmišljati bolj ekonomsko, zavedaš se, da moraš za dosego nekih ciljev, zlasti v povezavi s svojo družino, premagati določene izzive. Vprašaš se, ali je to tisto, kar si res želiš. Usmeriš se v to, da boš svoje delo opravljal čim bolj poslovno uspešno.«

Mladost na kmetiji je zanimiva, saj ... »spoznaš vse možne spektre življenja, od dobrih do slabih, in kvalitetno preživiš svojo mladost. Tega ne bi menjal za nič na svetu.«

Urh je že pri šestnajstih letih postal rekorder v pridelavi koruze. Kakšna pa je skrivnost uspeha, da postaneš rekorder, razkrije v podkastu.

Skrbi prinaša vreme

Delo na kmetiji ima mnogo lepih plati, ampak prinaša pa tudi veliko skrbi. Urh je izpostavil predvsem skrb zaradi vremena, saj dandanes ni več tako predvidljivo, kot je bilo nekoč. 

»Vsakič, ko pogledamo v nebo, se vprašamo, ali bomo imeli srečo ali nas bo presenetil kakšen nepričakovan obrat, ali bo šlo gladko, ali bomo soočeni z nevihto, točo ali neurjem ... Stroški se nenehno višajo, kar včasih sproži dvome, ali je ves ta trud res vreden. Ampak to je bistvo kmetijstva. To je tek na dolge proge, ne moremo napovedati vremena ali predvideti prihodnosti. Enkrat pade kocka na tvoje številke, drugič pa izgubiš.«

Pred domačo hišo. FOTO: Kaja Zupanc

Kako je bilo z lansko letino?

»Imeli smo srečo, saj smo se izognili hujšim posledicam neurij. Edini izziv, s katerim smo se soočili proti koncu sezone, je bila suša. Žetev smo morali opraviti tri tedne prej, ker je postala zemlja suha. Doma smo na takem območju, kjer pade bolj malo padavin.«

Aktiven član podeželske mladine

Pri Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je aktiven že tri leta. Redno se udeležuje tudi kmečkih kvizov in kmečkih iger. »Všeč mi je, da se povezujem z isto mislečimi ljudmi. S tem si širim obzorja in dobivam nova, zelo pomembna poznanstva z vseh koncev Slovenije.«

Vedno bolj ga zanimajo tudi stroji. FOTO: Kaja Zupanc

Kaj si želi v prihodnosti?

Na kmetiji si v prihodnosti želi posodobiti hlev in razširiti proizvodnjo. »Rad bi kmetiji pripeljal do te mere, da bo sigurna za zaposlitev.«

Urhova zgodba je lahko zgled mnogim mladim, ki želijo slediti svojim kmetijskim koreninam ter so pripravljeni soustvarjati prihodnost slovenskega kmetijstva.