To je bil drugi najdaljši pontifikat v dvatisočletni zgodovini Cerkve, poleg tega je bil Poljak s krstnim imenom Karol Wojtyla prvi neitalijanski papež po 455 letih. S svojim delovanjem je odločilno prispeval k političnemu preobratu leta 1989, zavzemal pa se je tudi za ekumenizem, za spravo z judovstvom in dialog z islamom.

Janez Pavel II. je v svojem pontifikatu zabeležil 104 potovanja v tujino, zaradi nekaterih izrednih pobud in gest ter zavzemanja za mir, svobodo in pravičnost pa je po vsem svetu močno dvignil ugled Katoliške cerkve in papeštva. Poljski papež je bil tudi eden najostrejših kritikov vojne v Iraku. V zadnjih letih svojega življenja je bil zaradi bolezni vedno šibkejši in odvisen od invalidskega vozička, in vendar si je kljub zdravstvenim izzivom do konca nalagal nepredstavljive delovne obremenitve.

Mali Karel Wojtyla z materjo Emilio in očetom Karlom. FOTO: arhiv Družine

Rojen v Wadowicah na jugu Poljske

Karol Jozef Wojtyla se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah blizu Krakova na jugu Poljske kot mlajši od dveh sinov Karola Wojtyle in Emilie Kaczorowske. Med vojno in nemško okupacijo je delal kot študent v kemični tovarni in študiral teologijo v skrivnem bogoslovnem semenišču v Krakovu. Leta 1946 je prejel duhovniško posvečenje, leta 1958, še v pontifikatu Pija XII., tudi škofovsko. Pavel VI. ga je leta 1964 imenoval za krakovskega nadškofa, tri leta pozneje mu je podelil kardinalski naziv.

16. oktobra 1978 je bil Karol Wojtyla izvoljen za tretjega papeža na čelu vesoljne Cerkve v »letu treh papežev«.

16. oktobra 1978 je bil Karol Wojtyla izvoljen za tretjega papeža na čelu vesoljne Cerkve v »letu treh papežev«, šest dni pozneje je tudi uradno nastopil svoj položaj. Tako kot njegovi neposredni predhodniki se je tudi on odpovedal slovesnemu ustoličenju in kronanju. Janez Pavel II. je bil 264. naslednik apostola Petra.

Med izjemne dogodke njegovega pontifikata uvrščamo 105 potovanj v tujino, med katerimi je obiskal 129 držav po vsem svetu. Janez Pavel II. je dvakrat obiskal tudi Slovenijo: prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri takratne škofije, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška (1800–1862). Njegov prvi obisk bo Slovencem gotovo najbolj ostal v spominu po znamenitih besedah: »Papež 'ma vas rad.« Ob njegovem drugem obisku se je v Mariboru zbrala dotlej največja množica, okrog 200.000 ljudi.

Postojna, maj 1996: »Papež 'ma vas rad.« FOTO: arhiv Družine

Sveto leto 2000

Med glavne dokumente papeževanja Janeza Pavla II. sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in 44 apostolskih pisem. Njegovi dokumenti o družbenem nauku Cerkve in krščanski edinosti so pritegnili veliko pozornosti. Sklical je 15 škofovskih sinod ter razglasil 1.345 blaženih in 483 svetnikov, skupno torej 1.828 oseb, ki so dosegle čast oltarja - več kot vsi njegovi predhodniki skupaj. Eden od vrhuncev njegovega pontifikata je bilo sveto leto 2000, ki je v Rim privabilo okoli 30 milijonov romarjev.

Noben papež v zgodovini se doslej še ni srečal s tako velikim številom ljudi kot Janez Pavel II.

Janez Pavel II. je napisal tudi pet knjig: Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhovništva (1996), Rimski triptih (2003), »Vstanite, pojdimo!« (2004) ter Spomin in identiteta (2005).

Noben papež v zgodovini se doslej še ni srečal s tako velikim številom ljudi kot Janez Pavel II. Na več kot 1160. splošnih avdiencah, ki jih je imel ob sredah, se je srečal z okoli 17,6 milijoni vernikov. Prišteti je treba še izredne avdience in maše, ki se jih je samo v jubilejnem letu 2000 udeležilo več kot osem milijonov romarjev. Na milijone vernikov je nagovoril na pastoralnih obiskih v Italiji in po vsem svetu. Rekordno število beležijo tudi avdience za politične voditelje: opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 avdienc ali srečanj s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad.

Atentat na Janeza Pavla II. 13. maja 1981. FOTO: Vatican Media

Hudo poškodovan v poskusu atentata leta 1981

Janez Pavel II. je bil 13. maja 1981 hudo poškodovan v poskusu atentata, ki ga je s strelskim orožjem izvedel Turek Ali Agca; preživel je zahvaljujoč svojemu močnemu telesnemu ustroju. Po padcu in operaciji kolka leta 1994 je imel vedno večje težave pri hoji. Kot dolgoročno posledico poskusa atentata je moral prestati več operacij na črevesju. Pri 74 letih se je prvič pojavila tudi Parkinsonova bolezen: ta je pozneje vedno bolj omejevala njegovo sposobnost govora.

Janez Pavel II. je med svojim pontifikatom uvedel številne novosti na področju cerkvenega vodenja in papeške uprave, v številnih primerih ni upošteval tradicionalnega protokola in predpisov rimske kurije.

Na Slomškovem grobu v mariborski stolnici 19. septembra 1999. FOTO: arhiv Družine

Graditelj mostov

Leta 1986 je kot prvi papež obiskal judovsko sinagogo v Rimu. Medverske molitve za mir, na katere je leta 1986, 1993 in 2002 v Assisi povabil verske voditelje z vsega sveta, so veljale za neprimerljiv dogodek. Leta 1983 je objavil novo različico kanonskega prava, leta 1992 je bil objavljen Katekizem Katoliške cerkve. Vrhunec njegovega pontifikata je bilo praznovanje svetega leta 2000. Po terorističnih napadih leta 2001 si je Janez Pavel II. še bolj prizadeval za vzpostavitev dialoga z islamom.

Eno najpomembnejših potovanj Janeza Pavla II. je bil obisk Kube leta 1998.

Obisk Janeza Pavla II. v Sveti deželi leta 2000 je poleg njegovega obiska sinagoge leta 1986 veliko prispeval k spravi med Cerkvijo in judovstvom. Eno njegovih najpomembnejših potovanj je bil obisk Kube leta 1998. Pomembne postojanke so bila tudi njegova prva potovanja v pretežno pravoslavne države. Svoje srčne želje po potovanju v Moskvo zaradi odpora tamkajšnjega pravoslavnega patriarhata ni mogel več udejanjiti, prav tako je bila zavrnjena njegova želja po obisku Pekinga.

Poljski papež je bil deležen kritik predvsem zaradi svojega stališča do moralnih vprašanj in ekumenizma, pa tudi zaradi nekaterih škofovskih imenovanj v Nemčiji, Avstriji in Švici. Leta 1988, v času njegovega mandata, so se odcepili tradicionalisti pod vodstvom nekdanjega nadškofa Marcela Lefebvra, ki niso želeli slediti cerkvenim reformam po drugem vatikanskem koncilu.

Zadnji božič Janeza Pavla II. (25. december 2004). FOTO: arhiv Družine

Zadnjič v javnosti 30. marca 2005

V začetku leta 2005 se je zdravje priljubljenega 84-letnega cerkvenega voditelja močno poslabšalo. 1. februarja 2005 so ga z vnetim grlom in zaradi težav z dihanjem odpeljali na kliniko Gemelli v Rimu. Po odpustu 10. februarja se je moral 24. februarja vrniti v bolnišnico, kjer so mu opravili traheotomijo. Janez Pavel II. se je 13. marca 2005 vrnil v Vatikan. 20. in 23. marca se je vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra, še pojavil na oknu svoje delovne sobe, ter jim na velikonočno nedeljo, 27. marca, v tišini podelil blagoslov Urbi et Orbi. Na oknu ga je bilo zadnjič mogoče videti 30. marca 2005. Naslednji dan je imel močno povišano telesno temperaturo in je prejel zakrament bolniškega maziljenja. 2. aprila 2005 je okoli 15.30 z zelo šibkim glasom izrekel svoje zadnje besede v poljščini: »Naj grem v Očetovo hišo!«. Malo pred 19. uro je padel v komo, umrl je ob 21. uri in 37 minut.

God sv. Janeza Pavla II. obhajamo 22. oktobra.

Njegov naslednik Benedikt XVI. je Janeza Pavla II. za blaženega razglasil 1. maja 2011, papež Frančišek pa ga je kanoniziral 27. aprila 2014. Zgolj devetletni razmik med njegovo smrtjo in kanonizacijo je eden najkrajših v cerkveni zgodovini. God sv. Janeza Pavla II. obhajamo 22. oktobra. Janez Pavel II. je bil je izjemno priljubljen papež, posebej med mladimi. Zato ne preseneča, da je postal zavetnik vseh mladih in zavetnik svetovnega dneva mladih, obenem pa je tudi zavetnik svoje domovine Poljske.

Kako smo o slovesu poljskega papeža poročali v tedniku Družina, si lahko ogledate na tej povezavi: 

Družina 15/2005