Danes, v nedeljo, 16. avgusta, bo z 200. obletnico rojstva sv. Janeza Boska, italijanskega vzgojitelja in ustanovitelja reda salezijancev, končuje jubilejno Boskovo leto. V Sloveniji smo vanj stopili s slovesnostjo v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku, ki je bila 16. avgusta lani. Prav Mariji Pomočnici v čast je svetnik dal zgraditi tudi cerkev v Torinu, kjer bo slovesen sklep Boskovega leta.

Z mladimi in za mlade

Že 10. avgusta se je v tem mestu začel mednarodni shod salezijanskega mladinskega gibanja, na katerem se je ves teden v molitvi srečevalo več tisoč mladih. Slogan srečanja je Kakor don Bosko, z mladimi in za mlade. Salezijanska skupnost je namreč neprestano povezana prav z mlado generacijo, tako kot je bi z njo povezan in zanjo deloval tudi don Bosko, ki velja za očeta in učitelja mladine.

Ustanovitev salezijanskega reda
Sv. Janez Bosko se je rodil 16. avgusta 1815 v Becchiju pri Torinu, umrl pa 31. januarja 1888, zato goduje zadnji januarski dan. Posebej se je zavzemal za mlade, rad se je z njimi družil in jih učil. Prizadeval si je za prijateljstvo z njimi in si želel, da bi to delo nadaljevali tudi po njegovi smrti, zato je leta 1859 ustanovil salezijanski red.

V zapisniku s prvega sestanka, še pred uradno ustanovitvijo reda, sta don Bosko in prefekt Viktor Alasonatti navedla namen reda: »da bi gojili in ohranjali duha prave ljubezni, ki se terja v ustanovi oratorijev za zapuščeno in ogroženo mladino, ki jo v teh hudih časih zavajajo na škodo družbe in jo pehajo v brezbožnost in nevernost.« V prvem uradnem dokumentu salezijanske družbe pa je bilo zapisano, da je naloga salezijanske skupnosti širiti Božjo čast in delati »za blagor duš, posebno tistih, ki so najbolj potrebne pouka in vzgoje«.

Salezijanci v Sloveniji

Don Boskova ideja je v naše krajev prišla prek prvih salezijancev iz Torina, ki so se srečali z vrhovnim predstojnikom Mihaelom Ruo in nato ustanovili salezijansko skupnost na Rakovniku, pozneje pa še v Radni pri Sevnici, Veržeju pri Ljutomeru, na Kodeljevem v Ljubljani, v Murski Soboti, Kapeli pri Radencih, Selu pri Ljubljani, Celju, Lisičnem in Škrljevem na Dolenjskem. Med prvimi salezijanci so bili tudi Slovenci, ki so se izšolali v salezijanskih ustanovah v Turinu.

»Slovenski salezijanci upravljamo več kot trideset župnij, navzoči smo v vseh slovenskih škofijah ter v zamejstvu in drugod. Zaradi krepitve naših najbolj značilnih dejavnosti (šola, mladinski center, sociala …) je včasih težko uskladiti želje in potrebe po oskrbovanju še več župnij,« je o delovanju salezijancev v Sloveniji dejal Marjan Lamovšek, katerega članek Don Bosko – oče in učitelj mladine si lahko preberete na zadnji strani Družine (letnik 64, št. 33, str. 24).


Slika Don Boska v cerkvi Marije pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Foto: Marjan Smerke

Oratoriji so don Boskova ideja

Ideja oratorija je bila tudi na naših tleh živa v začetku 20. stoletja, zaradi vojne pa je zamrla in se razširila šele leta 1988. Za temelj oratorijske vzgoje je Janez Bosko postavil štiri stebre: dom, šolo, dvorišče in župnijo, pri čemer dom predstavlja sprejetost, šola učenje za življenje, dvorišče igro, župnija pa duhovno plat oratorija.

Vir: arhiv Družine, www.donbosko.si