Sveti celjski mož, Maksimiljan, je tokrat stopil med meščane in obiskovalce ves živ, tudi skozi zgodbo in premierno predstavitvijo romana Alme Maksimilijane Karlin z naslovom Maksimilijan Celjski. Prvič preveden in objavljen 87 let po nastanku iz izvirnika Ein Statthalter Norikums. Z njim se avtorica skozi boj dobrega in zlega poklanja svojemu godovnemu zavetniku in postavlja večni spomenik svojemu rodnemu mestu Celje.

Maksimilijanov dan se je začel s pohodom od kipa Alme M. Karlin na Krekovem trgu. FOTO: Jože Potrpin

Pester kulturni in družabni program

Začeli pa so Maksimilijanov dan s pohodom od kipa Alme M. Karlin na Krekovem trgu (v naravni velikosti je tu postavljen od leta 2009), svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke, ki je svojo življenjsko pot začela in končala v Celju. V Kvartirni hiši so nadaljevali z vodenim ogledom razstave Celjska zgodba s poudarkom na sv. Maksimiljanu Celjskem in Almi M. Karlin, na Glavnem trgu pa so sledili promenada plesnih otroško-mladinskih skupin, za otroke lov na zaklad in kaligrafska delavnica, možen je bil ogled slikarske razstave (GT8), razstave na prostem Sveti Maksimilijan Celjski in slikanja slikarskih mojstrov v živo, ustaviti se na grižljaj pri mestnih ponudnikih, dobiti turistične in podobne informacije, na ulicah so odzvanjali glasovi lajne, vrhunec pa je vsekakor bila javna predstavitev novega romana Alme M. Karlin – Maksimilijan Celjski.

Vrhunec dogodka je bila javna predstavitev novega romana Alme M. Karlin – Maksimilijan Celjski. FOTO: Jože Potrpin

Z gostoma Jernejo Jezernik, prevajalko, in mag. Brankom Cestnikom, ki je poleg ddr. Igorja Grdina knjigo opremil s spremno besedo, se je pogovarjala urednica Saška Ocvirk. Uvodoma je zbrane v imenu škofa dr. Maksimilijana Matjaža pozdravil opat Marjan Jezernik, predstavitve pa se je udeležil tudi upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.

Predstavitve se je udeležil tudi upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. FOTO: Jože Potrpin

Na temelju legende

Po spletnih besedah Celjske Mohorjeve družbe, ki je izdala roman, na temelju svetniške legende Karlinova v ospredje postavlja duhovni boj med prokuratorjem Evlazijem, ki zaradi politične oportunosti preganja zgodnje kristjane, in Maksimilijanom, rimskim mladeničem in krščanskim škofom, ki svoja prepričanja plača z glavo. Bolečina človeške žrtve nas zadane skozi nežno, poduhovljeno ljubezensko zgodbo mučenca in prokuratorjeve hčere Kornelije. Kot je poudarila sama, ne gre za zgodovinarsko delo.

Roman je napisan na temelju svetniške legende. FOTO: Jože Potrpin

Vendar, ko je enkrat zapisano, to tako ostane. Kot je med drugim v pogovoru poudaril Cestnik, »ko napišeš roman enemu takemu junaku, mu postaviš spomenik, po drugi strani pa ostaneš v dvomu, če ga nisi oropal njegove resnične identitete, njegovih resničnih stvari, ker nimamo podatkov. Zlasti o Viktorinu Ptujskem, tu za Maksimilijana Celjskega imamo vsaj legendo, in na legendo se lahko nasloniš. Karlinova je legendo uporabila in ji nekako sledila, napisala zgodbo o mučeništvu Maksimilijana Celjskega. V primeru Viktorina Ptujskega pa ni niti legende, ker je po smrti veljal za heretika in se potem zaradi milienarizma nekaj časa sploh ni o njem govorilo, tudi njegove knjige so zmetali stran in podobno. Potem si tudi v situaciji, ko moraš nekako opisati mučeništvo in spremljati velikega junaka, kristjana do njegove zadnje sekunde, ko bo umrl. To ni preprosto, tu se človek ustavi. 

Alma Karlin Maksimiljana Celjskega naslika v zelo lepi, idealni luči, po kanonih antične apolonske lepote in intelekta kakor tudi po krščanskih predpisih. On je imenovan apostol ljubezni.

To je podobno kot na vzhodu pri ikonografih. Ikonografi tudi ne morajo delati ikon, ne da bi molili, se zraven postili. Tudi tu je situacija, ki postane zelo duhovne narave, ker se vpletaš med Boga in svetnika v svetem trenutku mučeništva, v našem primeru Maksimilijana Celjskega. Gre za mistiko žrtvovanja. Maksimilijan je obglavljen, njegovo truplo je odvrženo, ampak njegovi prijatelji, tudi pogani, se združijo skozi njegovo žrtev in jo čutijo kot odrešenjski akt, kar je teologija krščanskega mučeništva. To je tudi pri njej na koncu nakazano.«

Predstavitev romana o Maksimilijanu Celjskem. FOTO: Jože Potrpin

Apostol ljubezni

Če bi po vsem drugem in dragocenem povedanem le še povzeli vsebino knjigo na tem mestu, pa Cestnik izpostavi, »da Alma Karlin Maksimiljana Celjskega naslika v zelo lepi, idealni luči, po kanonih antične apolonske lepote in intelekta kakor tudi po krščanskih predpisih. On je imenovan apostol ljubezni, torej širi evangelij predvsem skozi dobra dela, to pa je zelo lepo sporočilo za ves svet preko Maksimiljana Celjskega.«

God Maksimilijana Celjskega obhajamo 12. oktobra. FOTO: Jože Potrpin

Podobno je menila Jezernikova. »Roman izpričuje bratstvo takratnih ljudi, ki niso sodili samo k tej, kot so pač takrat še rekli, tudi Evlazij, krščanski sekti. Teh, ki so drugače verovali, pa so videli v krščanstvu vero, ki je nevarna zaradi tega, ker je vera skromnih in ponižanih, ni obrnjena k tuzemskemu, ampak onostranskemu bogastvu, ki širi bratstvo in enakost med ljudmi. Po vseh raziskavah Alminega življenja in dela lahko rečem, da so te vrednote tudi naše in vaše in seveda Maksimilijanove Alme.«

V nedeljo, 12. oktobra, na sam god svetnika, pa bo še slovesnost ob poimenovanju Parka svetega Maksimilijana Celjskega, glasbeni nastop Collegium Vocale Celje in v cerkvi sv. Maksimilijana Celjskega njemu v čast maša.