3 stvari, ki jih je dobro vedeti o papeških bazilikah sv. Petra in Pavla [VIDEO]
3 stvari, ki jih je dobro vedeti o papeških bazilikah sv. Petra in Pavla [VIDEO]
Kaj je dobro vedeti o zgodovinskem, arhitekturnem in duhovnem pomenu teh dveh papeških bazilik? Na spletnem portalu EWTN so v treh sklopih povzeli nekaj pomembnih podatkov:
Zgodovinski pomen praznika 18. novembra
V 4. stoletju je dal prvi krščanski rimski cesar Konstantin zgraditi dve ločeni baziliki na krajih, kjer sta bila pokopana apostola sv. Peter in sv. Pavel, s čimer je omogočil javno češčenje teh dveh velikih apostolov, mučencev in oznanjevalcev evangelija v Rimu.
Potem ko je krščanstvo v Rimskem cesarstvu na podlagi Milanskega edikta, ki ga je leta 313 izdal Konstantin, postalo zakonito, se je leta 319 začela gradnja prve bazilike sv. Petra, ki jo je papež Silvester posvetil 18. novembra 326. Zgodovinski viri navajajo, da je papež Silvester okoli leta 330 (19. novembra) posvetil tudi prvo baziliko, ki jo je dal zgraditi Konstantin in je bila posvečena apostolu Pavlu.
Leta 1506 je papež Julij II. odredil rušenje prvotne bazilike sv. Petra, da bi na njenem mestu zgradili novo baziliko, ki stoji še danes.
Množice romarjev, ki so prihajale molit na grobova »prvaka apostolov« in »apostola narodov«, so zahtevale nenehna popravila, prenove in širitve obeh bazilik, ki jih je zgradil Konstantin.
Leta 1506 je papež Julij II. odredil rušenje prvotne bazilike sv. Petra, da bi na njenem mestu zgradili novo baziliko, ki stoji še danes. Papež Urban VIII. je to veličastno baziliko slovesno posvetil 120 let pozneje, 18. novembra 1626.
Bazilika, posvečena sv. Pavlu, je bila skozi stoletja deležna številnih prenov in dveh večjih prezidav. Današnja bazilika sv. Pavla zunaj obzidja je že tretja, zgrajena nad grobom tega apostola. Leta 1854 – po velikem požaru leta 1823 in več kot 30 letih gradbenih del – je Pij IX. posvetil na novo zgrajeno baziliko in za dan spomina posvetitve določil 18. november.
Bazilika sv. Petra v Vatikanu. FOTO: Alvesgasper/Wikipedia
Arhitekturni pomen obeh bazilik
Bazilika sv. Petra in bazilika sv. Pavla zunaj obzidja imata zgodovino, ki sega skoraj dve tisočletji nazaj, zato nosita sledi spreminjajočih se arhitekturnih zasnov, od zgodnjekrščanskega obdobja pa vse do danes.
Gradnja svetovno znane bazilike sv. Petra iz 16. stoletja, ki jo vsako leto obišče več milijonov romarjev in turistov, je trajala več kot sto let, pri tem pa so močno prevladovali zahodni umetniški slogi renesanse in baroka.
Bronasti baldahin, visok okoli 29 metrov (94 čevljev), ki ga je zasnoval italijanski arhitekt in kipar Gian Lorenzo Bernini, je baročna mojstrovina. Dviga se nad glavnim oltarjem in stoji neposredno nad grobom sv. Petra. Da bi poudarili Petrovo prvenstvo med apostoli, so na baldahinu upodobljeni kerubi, ki držijo papeško tiaro in »ključe nebeškega kraljestva« – simbole, ki jih je Jezus zaupal sv. Petru in njegovim naslednikom. Bernini je zasnoval tudi Trg sv. Petra, ki ima obliko ključavnice.
Gradnja sv. Petra iz 16. stoletja, ki jo vsako leto obišče več milijonov romarjev in turistov, je trajala več kot sto let.
Rimska bazilika, posvečena sv. Pavlu, je skozi svojo zgodovino pričala o davni preteklosti Katoliške Cerkve. Pred požarom leta 1823 je bazilika hranila umetniška dela in zgodovinske predmete iz zgodnjekrščanskega, bizantinskega, renesančnega in baročnega obdobja.
Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja je bila obnovljena tako, da je povsem enaka tisti, ki jo je uničil požar: njena umetnost in arhitektura črpata navdih iz različnih slogov, od 11. stoletja pa vse do sodobnih zasnov 21. stoletja.
Sveta vrata te pomembne bazilike je zasnoval Enrico Manfrini v pripravi na jubilejno leto 2000. Za njimi so bizantinska vrata, izdelana leta 1070, na katerih so upodobljeni prizori iz Kristusovega življenja in življenja prvih kristjanov.
Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja v Rimu. FOTO: StPaul.jpg/Wikipedia
Duhovni pomen bazilik
Grobova dveh zavetnikov Rima ostajata pomembna romarska cilja za kristjane.
Baziliki sv. Petra in sv. Pavla zunaj obzidja, dve od štirih papeških bazilik v Rimu, obiščejo milijoni turistov zaradi njunega zgodovinskega, arhitekturnega in umetniškega pomena. Za krščanske romarje pa imata ti veliki baziliki še globlji duhovni pomen: povezujeta našo vero v Jezusa in Njegovo Cerkev z dvema od njegovih najbolj zvestih apostolov, ki sta s svojim naukom in pričevanjem skozi stoletja kazala pot kristjanom.
V jubilejnem letu 2025 je sveta vrata vseh štirih papeških bazilik v Rimu prestopilo več kot 33 milijonov vernikov z vsega sveta.
V jubilejnem letu 2025 je sveta vrata vseh štirih papeških bazilik v Rimu (poleg omenjenih še lateranske bazilike in bazilike Marije Snežne) prestopilo več kot 33 milijonov vernikov z vsega sveta.
Grob ribiča iz Galileje
Ob 400. obletnici posvetitve bazilike sv. Petra so pri spletnem portalu EWTN pripravili kratek film o zgodovini tega veličastnega svetišča:



