Foto: Tatjana Splichal

Slovensko-hrvaška inšpektorija je lani obhajala 30 letnico (ustanovitev 24. 8. 1987). Ob tej priložnosti se je Jana Podjavoršek pogovarjala s s. Mojco Šimenc, ki je bila lani drugič imenovana za višjo predstojnico slovensko-hrvaške inšpektorije za obdobje 2017–2023. Je druga od petih otrok iz kmečke družine v Dolu pri Ljubljani. Njen starejši brat Janez je duhovnik, župnik v Kranjski Gori. Leta 1990 je naredila zaobljube, vedno znova pa ji je v izziv, kako jih uresničevati.

V obdobju med prenehanjem prvega mandata in ponovnim imenovanjem je s. Mojca na papeški salezijanski univerzi v Rimu študijsko poglabljala vprašanje formacije tistih, ki se ukvarjajo z vzgojo duhovniških in redovniških poklicev, in trenutno še končuje doktorat.

Kakšna je vaša vizija, kakšna je pot skupnosti?

Želim si na novo spoznati svojo provinco in da se osredotočimo na karizmo, skušamo razumeti, kaj danes pomeni Marijin pogled na človeštvo, česa ljudje nimajo, kaj lahko damo. In česa ne moremo, kljub temu da bi želele, ker so se razmere spremenile, ker je tu bolezen, staranje … Verjamem, da se človek lahko v vsakem življenjskem obdobju spreobrača in raste in želim si, da bi ta misel prevladovala med nami. Človek lahko vedno nekaj da, sebi primerno, pomembno pa je, da to da z veseljem in v duhu poklicanosti, da je to odgovor na Božji dar.

Mesečno se dobivamo z inšpektorialnimi svetovalkami, inšpektorialni svet je prostor, kjer se ta vizija premleva in prečiščuje. S hišnimi predstojnicami imamo mesečna srečanja in se pogovarjamo o stvareh, ki jim pomagajo pri animaciji skupnosti. Vpeljali smo formacijska srečanja po starostnih obdobjih, povabile smo našo sestro iz Rima, ki se s tem ukvarja, da se malo zavemo, kaj je značilno za našo starost, za tisto, kar smo odživele in tisto, kar še bomo. Naš poklic ima veliko idealnih vsebin in ciljev, a ima tudi zelo realno življenje. Izziv je, kako to vedno znova povezovati, da ne bi človek mislil, da je že dober in dokončan, ali da ga življenje ne bi toliko pohodilo, da ne bi bil sposoben dvigniti glave. Za osebno duhovno pot so pomembne letne duhovne vaje, vsaka skupnost pa tudi sama začrta neke smernice in ima svoj redni molitveni ritem.

Celoten intervju o pastorali in pedagoškem pristopu v vzgoji poklicevs s. Mojco Šimenc si boste lahko prebrali v novi Družini.