Urednica Helena Janežič je v torek, 18. marca, predstavila jubilejno 20. številko Pasijonskih doneskov (PD), ki jo je uredil sedem članski uredniški odbor v sestavi; Alojzij Pavel Florjančič (začetnik in urednik do leta 2017, predstavnik Kulturno-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka), Blaž Karlin (predstavnik MD Škofja Loka), Hiacinta Klemenčič (predstavnica Društva Sotočje), mag. Andreja Ravnihar Megušar (predstavnica gibanja Pasijonski veter), dr. Matija Ogrin (ZRC SAZU), br. Jožko Smukavec, ki od lanskega leta živi in deluje med celjskimi kapucini in urednica Helena Janežič. Izid Pasijonskih doneskov omogočata Zavod 973 in Občina Škofja Loka.

Pasijonski doneski. FOTO: Denys Shadro

Spremljajoč Cikel Via Crucis – Od smrti k rojstvu

Podobe pasijona so delo dr. Jurija Selana, izrednega profesorja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Cikel Via Crucis. Od smrti k rojstvu, ki si ga lahko od torka, 18. marca, ogledate na razstavi v preddverju Sokolskega doma, je nastal leta 2008. Avtor ga je naslikal ob razmišljanju o naravi človeka, odnosu do rojstva in smrti in na osnovi likovnega vpliva Rembrandtovega slikarstva.

Via crucis se, po besedah urednice Janežičeve, prelije v pasijonske besede – v Križevpot Anite Bergnach, zavedne Beneške Slovenke iz Špetra, kjer poučuje na dvojezični šoli Pavla Petričiča. Erika Jazbar, ki pesnico izpod Stare gore – starodavne in priljubljene romarske poti – predstavi, zapiše, da je poezija Anite Bergnach posebna prav zaradi jezika; nastaja namreč v slovenskem knjižnem jeziku, kar je za Beneško Slovenijo manj običajno, literatura se na Videmskem piše predvsem v domačem slovenskem narečju ali italijanskem jeziku.

Slovenski pasijon s pogledom na konec 2. svetovne vojne

Poglavje Slovenski pasijon je posvečeno spominu osmih desetletij od konca druge svetovne vojne in dogodkov po njej. Ti so naš narod trajno zaznamovali.

Morda je odmev osmih desetletij, nerazrešenih, neizrečenih in nepredelanih zgodovinskih dejstev najlažje ubesediti skozi verze. Tone Rode je v ta namen, kot dolg prednikom in sporočilo zanamcem, ustvaril sedem delno Mašo za vstajenje Slovencev. Objavljamo prve tri dele I. Vstopni vzdih, II. Očiščenje ter III. Poslušanje Besede in prošnja.

Verze odlično dopolnjuje esejistično besedilo doktorice zgodovine Helene Jaklitsch, ki si je za naslov izposodila Balantičeve verze Besed te prosim za srca požar. Med drugim zapiše, da bomo lahko Le s soočenjem z resnico dosegli pomiritev z našo polpreteklo zgodovino, s tem pa tudi narodno pomiritev ter ponoven razcvet naroda v vseh njegovih odtenkih in talentih.

 Obiskovalci Pasijonskega dne med ogledom pasijonske razstave z naslovom Jurij Selan: Via Crucis. FOTO: Denys Shadro

Rubrika Pasijonski doneski prinaša pet besedil

Brat mag. Jan Dominik Bogataj v prispevku SIRSKA POETIČNA TEOLOGIJA GOSPODOVEGA TRPLJENJA na primeru KIRILONOVE 440 verzov dolge pesnitve predstavi Kirilona, enega izmed najpomembnejših sirskih pesnikov zgodnjega obdobja. Je avtor petih oz. šestih pesmi, ki so ohranjene v enem samem zgodnjem rokopisu. Pesnitev O PASHI NAŠEGA GOSPODA (v prispevku so navedeni štirje daljši odlomki), ponuja prvovrstno in zelo izvirno obravnavo tematike Kristusovega trpljenja že ob koncu 4. stoletja.

Križev pot pri loških kapucinih

V prispevku dr. Ferdinanda Šerbelja Na poti h križevemu potu pri loških kapucinih se v prvem delu sprehodimo skozi zgodovino nastajanja in razvoja pobožnosti križevega pota štirinajstih postaj. V drugem, obsežnejšem delu, pa se pomudimo pri poznobaročnem slikarju Janezu Potočniku, rojenemu v Kropi, ki je naslikal več križevih potov. Ob poznavanju Potočnikovega slikarskega rokopisa dr. Šerbelj uvrsti med njegova dela tudi Križev pot v zakristiji kapucinskega samostana v Škofji Loki, ki ga tudi natančno predstavi. Glede na izvedbo, zamolkle barvitosti in slikarjev rokopis, to delo kaže uvrstiti globje v 19. stoletje.

Mateja Fajt o kostumih škofjeloškega pasijona

Kostumografko Matejo Fajt je v prispevku Kostumi baročnega gledališča na slovenskem ter utelešenje kostuma škofjeloškega pasijona zanimalo ne le, kakšni so bili kostumi v uprizoritvah Škofjeloškega pasijona, temveč predvsem kostumiranje kot praksa »uporabe, percepcije in učinkov v odnosu med igralcem, kostumom in gledalci«. Med drugim izvemo tudi to, da je cesarico Marijo Terezijo, ki je pasijone zakonsko prepovedala, motilo, da so nastopajoči po pasijonu kar v kostumih odhajali v cerkev.

Helena Janežič med predstavitvijo zbornika. FOTO: Denys Shadro

Andraž Arko o filmu Kralj Kraljev

Pater dr. Andraž Arko sodeluje kot avtor izjemno zanimivih prispevkov v doneskih od leta 2021 in v nadaljevanjih predstavlja upodobitve pasijona na filmskem platnu. Od prvega govorjenega filma Golgota, o katerem smo prebirali v prejšnji številki, se v tokratnih doneskih premaknemo na prvi hollywoodski zvočni in v celoti barvni film o Jezusu z naslovom King of Kings – Kralj Kraljev.

Postni prti Eve Petrič

O postnih prtih, poslikanih tkaninah, ki od pepelnice do velike noči zakrivajo oltarje v cerkvah, smo v PD že pisali. Tokrat predstavljamo prav posebne postne prte, delo umetnice Eve Petrič in nekaj besed zapišemo tudi o umetnici sami. V postnem času leta 2016 smo v katedrali sv. Štefana na Dunaju njeno umetnino občudovali prvič. Inštalacija Collective heart – Skupno srce – sestavljeno iz kvačkanih in čipkastih prtičev je nato l. 2019 zakrivala oltar v katedrali sv. Janeza v New Yorku in 2021 v Berlinu. Leta 2023 je v katedrali sv. Štefana na Dunaju ponovno razstavila postni prt Človeški kokon, lani pa inštalacijo Orakelj – točka v tebi, ki ve. Eva Petrič dojema postni čas kot čas odmika in umiritve. Čas povezanosti in zavedanja lastne krhkosti. Z njimi sporoča, da smo bolj povezani in soodvisni, kot se tega zavedamo. Ko se ena nit pretrga, zavibrirajo vse druge.

 Slikar Jurij Selan predstavlja cikel Via Crucis, ki je na ogled v Sokolskem domu Škofja Loka. FOTO: Denys Shadro

Raznovrstni Pasijonski razgledi

V razdelku Pasijonski razgledi predstavimo laično skupnost pasijonstov, katere članica je Anita Bergnach, pesnica iz prvega dela našega zbornika in tudi avtorica te predstavitve. Po lanskoletnem pasijonskem dogajanju se razgledamo z Emo Nunar, ki predstavi lanskoletne DŠP in vsa dogajanja, ki so se odvila pod njihovim okriljem. Dr. Urška Florjančič piše o postnih likovnih delavnicah in Pasijonskem večeru v Stari Loki, predstavi pa še obisk loških pasijoncev v Freisingu, ki smo mu Slovenci nadeli ime Brižin. Mag. Andreja Ravnihar Megušar pa poda poročilo s konference združenja Europassion v Romuniji v začetku junija 2024.

Blaž Karlin, vodja projekta Pasijonke, predstavi izvedbo pesniškega recitala Pasijonke – pesmi o trpljenju v vojni in miru v letih 2023 in 2024.

V tokratni številki se predstavi tudi režiser ŠP 2026, v Argentini rojeni Slovenec Marcelo Brula. V zanimivem pogovoru beremo o življenjski usodi njegove družine, življenju v Argentini in odločitvi za selitev v Slovenijo. Pa seveda o njegovem pogledu na Škofjeloški pasijon in priprave na uprizoritev v prihodnjem letu, ki že potekajo.

 Slikar Jurij Selan predstavlja cikel Via Crucis, ki je na ogled v Sokolskem domu Škofja Loka. FOTO: Denys Shadro

V krajšem prispevku spomine na dosedanje uprizoritve obudi Valentin Jesenovec, ki je v ŠP sodeloval kot baklonosec, številko pa v svojem značilnem slogu zaključi idejni oče in dolgoletni urednik Pasijonskih doneskov Alojzij Pavel Florjančič. V prispevku Škofjeloški pasijon in Pasijonski doneski strne njuno zgodovino in ju poveže v šopek zanimivih reminiscenc.