Zadnja anketa - 16. val raziskave - je med drugim pokazala, da se četrtina ljudi ne namerava cepiti, več kot 40 % pa jih meni, da bi morale biti vse dejavnosti dostopne brez pogoja PCT.

Podpora morebitnim ukrepom

Med morebitnimi ukrepi, ki bi lahko stopili v veljavo v primeru slabšanja epidemiološke situacije, bi anketiranci v največjem deležu (45,6 %) podprli uvedbo nadzora nad izvajanjem karantene na domu, skoraj četrtina pa bi jih podprla tudi omejitev zbiranja ljudi na do 25 oseb ob upoštevanju navodila NIJZ.

16. val panelne spletne raziskave je potekal od 21. do 23. septembra 2021 na vzorcu 1026 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.

Pravilo PCT

Po podatkih ankete več kot 40 % anketirancev meni, da bi morale vse dejavnosti oziroma storitve biti dostopne vsem brez dokazil o cepljenju, prebolevnosti ali negativnem testu. V največji meri anketiranci podpirajo izpolnjevanje PCT pogoja pri obisku gledališč in kinodvoran, ogledu športnih dogodkov v živo in pri obisku notranjosti lokala oziroma restavracije.

Anketiranci se najmanj strinjajo s potrebnostjo izpolnjevanja PCT pogoja pri obisku zdravnika in zobozdravnika ter pri obisku terase lokala oziroma restavracije.

Skoraj petkrat več anketirancev, ki so cepljeni, v primerjavi s tistimi, ki niso cepljeni, podpira izpolnjevanje in preverjanje PCT pogoja na delovnem mestu.

Četrtina se ne namerava cepiti

Podatki iz 16. vala raziskave kažejo, da je bilo cepljenih več kot 68 % anketiranih oseb, slabih 55 % jih je že prejelo dva odmerka cepiva, slabi 13 % pa en odmerek cepiva proti covidu-19, 0,6 % anketirancev pa je že prejelo tretji odmerek. Četrtina anketirancev v 16. valu raziskave navaja, da se ne namerava cepiti. Med glavnimi razlogi, zakaj se necepljeni ne želijo cepiti, prevladuje skrb za dolgoročni vpliv na zdravje, zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju in mnenje, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk.

Težave po preboleli okužbi 

Zadnja raziskava je pokazala, da je večina oseb (76,6 %) imela določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih je poročala skoraj polovica prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina je navajala bolečine v mišicah in sklepih ter težave s koncentracijo in pomnjenjem, o motnjah spanja je poročala petina anketirancev.

Preseneča velik delež oseb, ki se o težavah po prebolelem covidu-19 ne posvetuje z zdravnikom. V 16. valu je bilo takšnih oseb 65 %. (NIJZ)

Prehrana v času pandemije

V 16. valu raziskave so osvetlili tudi vprašanje prehrane. Velika večina (72,3 %) jih meni, da se prehranjevalne navade pri njih niso spremenile. Te so se sicer najbolj poslabšale v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo (35 %) in težavami v duševnem zdravju (19,5 %) in v starostni skupini 18 do 29 let (26,9 %). Na vprašanje glede povečanja telesne mase med pandemijo je večina (57,3 %) odgovorila, da je ta ostala enaka, dobra četrtina pa pravi, da se je njihova teža povečala.