Zapri
Iskanje

Pandemija najbolj prizadela tiste, ki so že do zdaj težko shajali

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 15. 10. 2021 / 11:26
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.10.2021 / 11:40
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pandemija najbolj prizadela tiste, ki so že do zdaj težko shajali

Pandemija najbolj prizadela tiste, ki so že do zdaj težko shajali
V različne programe Karitas je bilo lani vključenih več kot 120.000 ljudi. FOTO: arhiv Družine
Ob prihajajočem mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo 17. oktobra, Generalna skupščina Združenih narodov opozarja, da ga tudi v letošnjem letu še vedno v veliki meri zaznamujeta pandemija covida-19 in negativni vpliv na posebej ranljive skupine prebivalstva.

»Kriza ob pandemiji je najbolj prizadela tiste, ki so že do sedaj težje shajali. Naši ukrepi so bili prav zato pogosto usmerjeni v zaščito človeške integritete in zagotavljanje nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami«, pa je v letošnji poslanici ob mednarodnem dnevu boja proti revščini poudaril slovenski minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Zaščita delovnih mest

Kot je izpostavil pristojni minister, so se zaščite delovnih mest lotili z »dvigom minimalne plače za zaposlene, medtem ko smo tistim, ki zaradi različnih okoliščin niso mogli opravljati dela, prisluhnili in jim pomagali preživeti z različnimi dodatki, transferji, zamiki rokov plačila, oprostitvami plačila, nadomestili in podobno.«

Prag tveganja revščine pri 739 evrih

V Sloveniji od 1. januarja 2021 minimalna plača znaša dobrih 1024 evrov bruto, minimalna neto plača pa dobrih 736 evrov. Prag tveganja revščine je leta 2020 znašal 739 evrov na mesec.

12,4 % ali 254.000 prebivalcev Slovenije je v letu 2020 preživelo mesec z dohodki, ki so bili nižji od 739 evrov. Stopnja tveganja revščine je bila torej 12,4-odstotna. (Statistični urad RS)

Stopnja tveganja revščine v EU-27 16,5-odstotna

Po podatkih Evropskega statističnega urada je z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine oziroma pod pragom tveganja revščine v EU-27 v letu 2019 živelo 16,5 % ali 72 milijonov ljudi. Ta delež je bil najnižji na Češkem (10,1 %), v Romuniji pa najvišji (23,8 %). V Sloveniji, kot rečeno, je znašal 12,4 %. Nižji je bil le v treh članicah EU-27 (Češka, Finska, Slovaška).

Povpraševanje po delavcih se krepi

»Naše odločitve in ukrepi danes rezultirajo v precejšnji in stalni gospodarski rasti, tako nizke brezposelnosti oz. visoke zaposlenosti nismo imeli od leta 2008, povpraševanje po delavcih pa se vztrajno krepi,« pravi minister in ob tem dodaja, da pri tem niso pozabili na pomoč dvema najbolj ranljivima skupinama, starejšim in otrokom. »Oboji so izpostavljeni revščini, socialni izključenosti, osamljenosti, duševnim stiskam in drugim težavam.«

Ravno zaradi tega smo tekom mandata na ministrstvu okrepili družinsko politiko, staršem omogočili višje socialne prejemke na več ravneh in na različnih življenjskih prelomnicah otrok, med drugim brezplačen vrtec za drugega, istočasno vpisanega otroka, ter brezpogojno brezplačen vrtec za vsakega naslednjega otroka. (Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne možnosti in enake možnosti)

Skrb za starejše

Obenem so se – tako minister – v teku mandata prav tako osredotočali na celostno skrb starejših, »z ukrepi smo reševali njihove težave ne le kar se tiče vključenosti v družbo ali tistih zdravstvenega izvora, temveč tudi finančnega. Uskladili smo pokojnine in tako popravili krivice iz preteklosti ter vzpostavili delujoč sistem za kmečke in invalidske pokojnine,« je še zapisal v poslanici.

V Karitas je v letu 2020 delovalo več kot 9.800 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 517.460 ur prostovoljnega dela.

V programe Karitas vključenih več kot 120 tisoč oseb

Po podatkih Karitas za leto 2020 je bilo v njihove različne programe lani vključenih več kot 120.300 oseb, od tega več kot 24.000 otrok in 28.600 starejših. V letu 2020 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas delovala krovna organizacija Slovenska karitas, šest škofijskih karitas, 450 župnijskih in območnih karitas ter dva zavoda, ki izvajata socialno varstvene programe na področju pomoči ženskam v stiski in pomoči zasvojenim.


Nalaganje
Nazaj na vrh