Verjetno se krščanstvo ne bi moglo nikoli tako prijeti, kot se je, če bi si Bog omislil kak-šno drugo pot za lastno razo-detje, in ne pot otroka. A to ne bi bil več krščanski Bog, ki je Stvarnik in zato Bog življenja. Bog, ki ljubi življe-nje, ki je sam življenje in ki tudi nam življenje daje in jemlje. Slednje seveda ni več tako razumljeno. Sodobni človek misli, da sam daje življenje in da ga lahko tudi konča, ko se za to odloči. Vzeti življenje v svoje roke, to je parola sodobnosti, parola, ki se končuje v samomorih, umorih, ne-srečah zaradi objestnosti in v vseh tistih tragičnih zgodbah, kjer ljudje umirajo zaradi lastne samovolje ali samovolje drugih. Tako so nas v prazničnih dneh zaboleli dogodki, ko so mlada življenja ugašala v pro-metnih nesrečah, ko sta v Mariboru bili pokončani dve deklici, ko smo pokopavali samomorilce in gle-dali druge prizore smrti od vsepovsod. Vedno zno-va si zastavljamo vprašanje, kaj je v našem narodu, da je v njem toliko nasilja.
Vse se začne ta...