Anica Lorenčič, prof. biologije

»Ali rada hodiš v šolo?« To vpraša­nje so mi zastavljali v otroških letih. Odgovor je bil seveda vedno pri­trdilen. Pozneje sem si ga zastavila tudi sama. To je bilo takrat, ko sem se odločala o poklicu. Spraševala sem se, ali bom rada hodila v šolo tudi v vlogi učitelja in ali bom ta poklic opravljala dobro. Prepri­čana sem, da sem ravnala prav. Človek je zadovoljen, če svoj poklic oprav­lja z veseljem in predanostjo, ko brez nejevolje naredi tudi kaj več, kot je nujno potrebno.
Šola so zame predvsem ljudje. Ker učim na Škofijski gimnaziji v Mariboru, seveda pomislim tudi na stavbo, ki bi tem ljudem dala ob­ču­tek domačnosti toplega doma, vendar se tolažim, da lepi zidovi brez ljudi ne pomenijo veliko.
Ko sem bila otrok, sem učitelje doživljala kot ljudi, ki so gospodarji vsakega dogodka, ki znajo rešiti vse težave in naloge. Sedaj kot učiteljica pa večkrat občutim, da smo tudi učitelji mnogokrat nebogljeni otroci, ki se ne zna...