Ne vem, ali si lahko vsaj približno predstavljate, kako mi je, ko me mo­ja žena nenehno zavrača. Ko pride v svoj »element«, je neustavljiva: nerga, me sramoti ter ponižuje in to brez očitnega razloga. Potem se naenkrat umiri, kot da ji je zmanjkalo energije, in ko že mislim, da bo spet možen pogovor, se napadi in sramotenja nadaljujejo. Kaj naj storim?

Tako neverjetno obu­pani ste, tako zelo razočarani, da res­nično vzbujate pravo sočutje. Pravite, da ste vse naredili, da bi bilo med vama vsaj malo drugače, a brez uspeha. Z ženo ste se skušali pogovarjati, pomagali ste ji, z njo sodelovali, ji pokazali sočut­je; z njo ste se prepirali, tudi sami obupavali nad vsemi poskusi; poskušali ste doseči spravo, ženo ste bodrili in ji vlivali novega upanja, potem pa ste se čisto umaknili in spet skušali priti nazaj, skušali začeti znova, pa spet obupali.

V letih vajinega zakona se je med vama nabralo veliko bolečin, zamer, prizadetosti, jeze, besa in ra­zočaranj. Pravit...