Nedavno smo v enem naših osrednjih dnevnikov lahko prebrali o počitnikovanju svetega očeta v dolini Aoste. Članku na splošno ni kaj očitati, saj je glede osnovne vesti, ki jo povzema po časopisu Avvenire, glasilu italijanske škofovske konference, korekten. Nekoliko slabše je poročanje o rimskih čvekarijah, ki pa si jih novinar gotovo ni izmislil. Tisto, kar zbode, pa je izrazoslovje. Tako preberemo: »Včeraj pa je med angelusom, izrečenim sredi alpske idile ...«, »... v Rimu pa se tudi po nedeljskem angelusu...«. Že prvi pogled nam pove, da je angelus neka molitev in bi jo bilo treba pisati z veliko začetnico, kot Oče naš ..., česar pa slovenski pravopis ne zahteva. Tega seveda ni kriv novinar, ampak »strokovnjaki«, ki so imeli ideološke pomisleke. Kljub temu pa večini preprostih Slovencev verjetno ni jasno, o čem govori poročilo. Seveda gre za Angelovo češčenje. Še manj je jasno, kako je lahko izpustil besedo molil in zapisal, da je papež angelus izrekel. Pravilno bi bilo: »Včeraj j...