»’Biti kristjan je lepo!’ S tem geslom je novi papež Benedikt XVI. nekako začel svoj pontifikat. Kot bralka vaše rubrike vas vprašam: kaj vi osebno vidite v krščanstvu lepega? Vam je res lepo biti kristjan?«

Ko mi ne bi bilo lepo, ne bi pisal te rubrike. A naj bom stvaren.

V krščanstvu mi je lepo, razkošno lepo verjeti marsikaj, na primer :
1. da se nismo slučajno izcimili iz kakega slepega atomskega kaosa, ampak iz ljubezni nekega neskončno dobrega Stvarnika;
2. da človeška zgodovina ni en sam predor iz teme v temo, ampak da je sam Bog stopil vanjo, jo razsvetlil v osebi Jezusa Kristusa in ji dal cilj na »novem nebu in novi zemlji«;
3. da s smrtjo ne gremo v nič, ampak v novo višje bivanje, ki ne bo poznalo tragike tega sveta;
4. da je v vsaki župnijski cerkvi fizično navzoč Jezus Kristus in da lahko kadarkoli stopimo k Njemu na prijateljski pomenek;
5. da sredi prepada med Bogom in človekom stoji vzvišeno in ljubeče žensko Bitje, Marija...