Dobre stvari se razveselimo, če tudi prihaja z zamudo. Takšna je sprememba, ki se nam obeta z zakonom o javni RTVS. To je ena tistih sprememb v javnem življenju, ki bi morale – če bi vse potekalo idealno – nastopiti vse hkrati ob osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije. Toda stvarnost je daleč od idealnosti. Političnim spremembam tedaj niso sledile tudi družbene in kulturne – tj. spremembe v mišljenju in vrednotenju. Nosilci naših javnih glasil – še zlasti uredniki – so zvečine obdržali način razmišljanja, pri­vzgojen v času komunističnega obvladovanja javnosti. Tega jim konec koncev ne moremo očitati; izkopati se iz lastnih duhovnih ožin ni majhno delo. Vendar je skrajni čas, da se javni zavod RTVS nekoliko odpre in da začnejo postopoma prihajati vanj novi ljudje. Takšni, ki se bodo zavedali dejanske različnosti »glasov« v naši družbi in jim bodo omogočili, da se izrazijo.

Doslej so bili odrinjeni ali prešibko izraženi glasovi številnih pomembnih skupin, kakor so zlast...