»Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi« (Mt 22,15).

Farizejstvo je zahrbtno, sovražno in zlagano. Njegovo pozitivno nasprotje pa je odkritosrčnost, ki je dobrotna in ji gre za resnico.

Ivan Cankar je občudoval odkritosrčnost pri pisatelju Janezu Trdini. Letos obhajamo stoto obletnico njegove smrti. Rodil se je leta 1830 v Mengšu, umrl pa je v Novem mestu. »Ni lepše govorice na svetu od gorenjščine! … – Kdo bi se predrznil, da bi lagal v gorenjščini?« (Ivan Cankar, Pravica za pravico, ZD XVIII, 258). Odkritosrčnost olepša govorico, jo posvetí, ji da umetniško kvaliteto. Kakor danes akademik dr. Taras Kermauner trdi, da bi Župančič kot pesnik lahko presegel Prešerna, če bi bil v svoji poeziji do konca odkristosrčen, tako že pred stoletjem Ivan Cankar pri Trdini hvali odkritosrčnost kot izvir drugih kvalitet. Trdina ima »čednost, ki je pravo merilo za človeka in umetnika; ime ji je odkrit...