Z rojstvom svetega Vincencija Ferrerskega je Bog še enkrat pokazal, da zna tudi v »novi zavezi« o pravem času obuditi svoje preroke, ki poskrbijo za moralno in duhovno prenovo Cerkve in človeštva nasploh. Čas svetega Vincencija je veljal za eno najbolj nesrečnih dob Cerkve, saj so posledice sporov in nerazumevanja bistva krščanstva kmalu zatem pripeljale do zahodnega razkola. Ferrer je s sedemnajstimi leti že tako jasno čutil svoj poklic, da je vstopil v red dominikancev. Po temeljitem študiju teologije je bil posvečen v duhovnika in začel delovati kot učitelj in pridigar. Kot potujoči pridigar je kmalu zaslovel, tako da so se, kamorkoli je prišel, okoli njega nabrale množice poslušalcev. Pozival jih je k pokori in poboljšanju. Ves predan je šel za svojim mladostnim prijateljem, protipapežem Benediktom XIII. v Avignon in ga je sprva podpiral. Pozneje, ko je spoznal svojo zmoto, pa je toliko bolj goreče deloval za edinost v Cerkv...