Ko sem živel ob bratu Rogerju, sem se vedno čudil nekemu delu njegove osebnosti, in sprašujem se, ali ne pojasnjuje prav ta vzroka za napad nanj. Brat Roger je bil nedolžen. Ne zato, ker ne bi imel napak. Nedolžen je nekdo, za kogar so stvari očitne in neposredne, ko za druge niso. Za nedolžnega je resnica očitna. Ne potrebuje dokazov. Tako rekoč jo vidi in se težko zaveda, da jo drugi okorneje sprejemajo. To, kar ugotovi, je zanj preprosto in jasno in čudi se, da drugi tega ne občutijo enako. Lahko je razumeti, da se pogosto počuti razoroženega in ranljivega. Vendar v njegovi nedolžnosti ni nič naivnega. Zanj resničnost ni tako zabrisana kot za druge. Vidi skozi stvari.

Kot primer naj navedem edinost kristjanov. Za brata Rogerja je bilo očitno, da je treba edinost, če je bila to Kristusova volja, živeti brez odlašanja.

Dokazovanja, da ni tako, so se mu morala zdeti privlečena za lase. Zanj je bila edinost kristjanov predvsem stvar sprave. In imel je prav, kajti l...