Slabšalna besedna zveza o nepotrebnem »brskanju po kosteh« je v okviru razprave o stotinah prikritih grobišč po Sloveniji pri marsikom sprožila v jasno določenem ideološkem ključu utemeljen in zaželen odziv, češ, pustimo stvari (tj. kosti) tam, kjer so, torej v zemeljski in tako praviloma tudi miselni pozabi. Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo v sedanjem sklicu vodi zgodovinar Jože Dežman, se s tako argumentacijo utemeljeno ne strinja. Komisija si je namreč kot dolgoročno nalogo zastavila projekt odkopa in prekopa slovenskih zamolčanih žrtev – seveda, kjer je to le mogoče. V sodelovanju z ministrstvoma za delo, družino in socialne zadeve ter za pravosodje so se v komisiji odločili, da bodo med prvimi prekopali žrtve v breznu pri Konfinu I v bližini Grčaric. Odločitev med drugim temelji na podrobni poprejšnji raziskanosti brezna, saj je v knjigi Brez milosti (uredil jo je dr. Lovro Šturm) opisan pomor okoli 200 ljudi med 21./22. in 24. junijem 1945, in pa...