Prešeren ali memento srca
Objava:
11. 02. 2006 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
15.07.2009 / 06:30
Prešeren ali memento srca
Prešernovo stoletje je bilo za krščanstvo posebej težko.
Prešernovo stoletje je bilo za krščanstvo posebej težko. Naj omenimo samo dvoje: na kulturni ravni znanstveni napad na verodostojnost Svetega pisma, na družbeni ravni pa razpad stoletne papeške države. Filozofija stoletja, stoletja Marxa, Hegla in deloma že Freuda, je bila daleč od krščanstva. Prav tako zastonj iščeš Kristusa pri pesnikih stoletja – Goetheju, Heineju, Byronu, Shelleyu, Leopardiju, Foscolu. Kako torej to, da se bolj kot pri vseh teh čutiš v nekakšnem območju Kristusovega križa pri našem Prešernu?
Kdo bi utegnil to razložiti z obilnimi krščanskimi aluzijami v Prešernovi poeziji, še najbolj pa z njegovim Krstom pri Savici. Kdo drug bi lahko navedel izjavo njegove sestre Lenke, da je namreč Prešeren zadnje leto pred smrtjo bral Sveto pismo v latinščini in Hojo za Kristusom v nemščini.
Danes, v plehkobi postmoderne, kristjanu ni treba teh referenc, da se čuti pri Prešernu doma. Odpre Sonetni venec, pa začuti: tu nisem sredi besednega špor...
Kdo bi utegnil to razložiti z obilnimi krščanskimi aluzijami v Prešernovi poeziji, še najbolj pa z njegovim Krstom pri Savici. Kdo drug bi lahko navedel izjavo njegove sestre Lenke, da je namreč Prešeren zadnje leto pred smrtjo bral Sveto pismo v latinščini in Hojo za Kristusom v nemščini.
Danes, v plehkobi postmoderne, kristjanu ni treba teh referenc, da se čuti pri Prešernu doma. Odpre Sonetni venec, pa začuti: tu nisem sredi besednega špor...
