Verujete vanj, čeprav ga zdaj ne vidite, veselite se v neizrekljivem in poveličanem veselju, ko dosegate namen svoje vere, namreč odrešitev duš. (1 Pt 1,8–9)



Mitja Stantič, Komen

Od vedno me je nagovarjal ta odlomek, ki ga beremo v berilu četrtkovih večernic prvega tedna. Mogoče je zbudil mojo pozornost zaradi literarne vrednosti tega besedila. Pred tem namreč apostol Peter uporabi lepo prispodobo o preizkušanju naše vere, ki je vrednejša od zlata, ki se v ognju preizkuša.

Moja vera v Jezusa je doživela veliko padcev in vzponov. Spoznavam, kako malo je volje in moči v človeku, da bi delal v božjo slavo. Vse prevečkrat me premaga moja šibka človeška narava in svoj čas in moči usmerjam v minljive dobrine tega sveta. Pridem prepozno iz službe, zgubljam čas za računalnikom, namesto obiska delavniške maše...