Po umoru v Lanišću oblasti sorodnikom niso pustile, da bi truplo Miroslava Bulešića prepeljali na pokopališče v rojstno župnijo Svetvinčenat. Zastražili so vas in le najožjim sorodnikom in Lanišćanom dovolili, da so bili pri pokopu. Starši so pogosto obiskovali sinov grob, čeprav je bil v zelo odročnem Lanišću. Po nenehnih prošnjah so jim šele leta 1958 dovolili, da so ga prekopali v Svetvinčenat, v grobnico ob starodavni pokopališki cerkvi sv. Vincencija. Prekop je moral ostati v strogi tajnosti. Šele leta 1973 se je na steni cerkve nad grobom lahko pojavil majhen bronast medaljon z likom in napisom: »Svećenik Miroslav Bulešić, mučenik, 1920–1947«. Leta 1987, ob 40. obletnici smrti, je istrska Cerkev ob grobu postavila spominsko ploščo in imela spominsko slovesnost, kar pa oblastnikom ni bilo všeč. Leta 2003 so Bulešićeve posmrtne ostanke prenesli v župnijsko cerkev.

Že leta 1956 je Cerkev skrivaj sprožila postopek za Bulešićevo beatifikacijo. Pro...