Bog nam daruje zdravje. Ali smo mu kaj hvaležni?

Naaman, pogan, mogočni vojskovodja aramskega kralja, je bil po posredovanju preroka Elizeja v 9. st. pred Kr. čudežno ozdravljen gobavosti (prvo berilo: 2 Kr 5,14–17). Pri tem je pogan prišel v živ stik s pravim Bogom. Postal je prepričan, da je »na vsej zemlji« en sam Bog, da torej poganski bogovi niso resnični. Opustil je svoj dotedanji politeizem in s polnim spoznanjem sprejel monoteizem, vero v enega Boga.

Devet stoletij kasneje je Jezus storil čudež ozdravljenja le pod pogojem, da je bolnik veroval. Naaman pa je izrecno vero v pravega Boga izrazil takoj po svojem čudežnem ozdravljenju. Toda na manj razločen način jo je izrazil že pred čudežem s tem, da se je v stiski zatekel k izraelskemu preroku. Po ozdravljenju pa je takoj začutil potrebo, da izrazi hvaležnost za ta dogodek. Čutil, da so besede premalo, ampak da se je treba zahvaliti z darovi. Skušal je dar izročiti preroku Elizeju kot posredniku, ki mu je po...