»Učenik, vso noč smo se trudili (Luka, Simon, Jakob in Janez), pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže« (Lk 5,5).

Od množice k posamezniku in od tod k temeljni skupnosti.

S temi besedami lahko strnjeno povzamemo sporočilo evangelija pete navadne nedelje. Jezus je učil ob Genezareškem jezeru in velika množica ga je poslušala. Ko je ob obali zagledal dva čolna, je zaprosil za čoln ribiča Simona Petra, se z njim oddaljil od obale in nadaljeval z nagovorom množici. Na vodi se človeški glas bolje in razločneje sliši, pravijo, da do sedemnajst kilometrov daleč.

V nadaljevanju Lukove pripovedi se je Jezus še bolj odtegnil množici.

S Simonom Petrom je šel ribarit. Presenetil je galilejskega ribiča s čudežnim ulovom rib. Začudenje, strah in globoka osuplost. In takoj zatem hitro in neposredno Jezusovo vabilo k služenju za božje kraljestvo.

Petrova barka je nato samevala na bregu...