Človek, ki zaničljivo gleda na človeško življenje, hitro greši. Kdor grize samega sebe, grize tudi druge. Veliko teže pa greši človek, ki se živo zaveda svojega človeškega dostojanstva, ki mu ga daje Bog. Še teže pa greši, kdor se zaveda najvišjega dostojanstva, ki ga prejmemo pri krstu: dostojanstva božjega otroštva, ki združuje otroško ponižnost in božjo vzvišenost krščanskega bivanja.

Cerkev je visoko dostojanstvena stavba, katere vogelni kamen je sam Kristus, nas opozori drugo berilo (1 Pt 2,4–9) in nas kliče k temu visokemu samozavedanju. Ker so bili apostoli docela prežeti z njim, so konflikte, ki so nastajali med prvimi kristjani, znali reševati v duhu ljubezni in praktično učinkovito, kot vidimo iz prvega berila (Apd 6,1–7). Iz konflikta, rešenega v ljubezni, se je rodila diakonska služba v Cerkvi.

Zavest vzvišenosti človeškega življenja v Kristusu je krščanska drža, ki jo krasi notranji mir. Zato nam v evangeliju (Jn 14,1–12) Jezus naroča: »Vaše srce naj...