Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nikefor

Objava: 30. 06. 2014 / 08:12
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2021 / 11:32
Ustavi predvajanje Nalaganje
Nikefor

Nikefor

Atributi: ozka, bela brada, knjiga v roki


Nikefor je eden od velikih ikonodulov, častilcev ikon, in je že za časa življenja užival ugled. S svojimi spisi in odločnim ravnanjem je veliko prispeval k
boju zoper krivoverce in ikonoklaste (uničevalce svetih podob), čeprav je moral zaradi tega zapustiti patriarhov sedež in oditi v izgnanstvo. Tu je tudi
umrl, saj se, kljub kasnejšim številnim pozivom in prošnjam, ni hotel vrniti v Carigrad. Cesar Mihael II. se namreč, kljub temu da je vzpostavil mir in bil
naklonjen Nikeforju, ni dokončno otresel ikonoklastov.

Ime: Nikefor je starogrško ime, sestavljeno iz besed nike »zmaga v boju« in phoreo »nositi, prinašati«; pomenilo naj bi torej »prinašalec zmage, zmagovalec«.

Rodil se je okoli leta 758 v Carigradu, danes Turčija,

umrl pa 2. junija 828 v samostanu sv. Teodorja pri Kalcedonu v bližini Carigrada.

Družina: Njegov oče Teodor, državni tajnik, in mati Evdokija sta bila globoko verna ter plemenitega rodu in značaja.

Službe: Sprva je za očetom prevzel službo cesarjevega tajnika, kasneje pa se je umaknil v pečine, kjer je živel kot samotar in pozidal samostan. Po določenem času ga
je cesar poklical nazaj v Carigrad in mu prepustil vodenje največjega zavetišča za uboge in onemogle, dokler ni postal patriarh.

Sodobniki: cesarji Leon IV., Konstantin VI., Nikefor I. in drugi; cesarica Irena, Karel Veliki, papež Hadrijan I., Leon III., sv. Teodor Studit.

Patriarhat: Krščanstvo je bilo na tleh Konstantinopla že od apostolskih časov, saj naj bi tam oznanjal evangelij in ustanavljal prve krščanske skupnosti apostol
Andrej. Njegov naslednik, prvi bizantinski škof, naj bi bil Stahij (38–54), patriarhat pa je bil ustanovljen leta 451. Tu je bilo več ekumenskih koncilov, žal pa
tudi prizorišče številnih herezij, arijanizma, nestorijanizma in ikonoklazma, kar je počasi privedlo do velikega razkola leta 1054. Od leta 1991 je 270.
naslednik na sedežu ekumenskega patriarha v Konstantinoplu Bartolomej I. Nikefor je bil patriarh od 12. aprila 806 do 13. marca 815.

Predhodnik: sv. Tarazij (784–806).

Naslednik: Teodot I. (815–821).

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Bil je moder in odločen mož, ni se ustrašil niti cesarja.
Veliko je molil in pisal, rad je imel samoto.

Dela: Ohranjenih je več njegovih spisov v obrambo češčenja svetnikov, pisal pa je tudi zgodovinska dela, med njimi Breviarum (kratka zgodovina) in Kronologijo
(daljša zgodovina).

Življenjepis: Njegovo življenje sta prva popisala njegov učenec, diakon Ignacij, poznejši škof v Niceji, ter sv. Metod, nicejski metropolit.

Upodobitve: Upodabljajo ga v značilni obleki vzhodnih patriarhov, kot starca z ozko, belo brado s knjigo v roki.

Grob: Pokopali so ga najprej v samostanu sv. Teodorja, kjer je umrl, kasneje pa je dala cesarica Teodora leta 847 z največjimi slovesnostmi prepeljati njegove telesne
ostanke (truplo je bilo nestrohnjeno) v Carigrad. Tu je najprej počival v cerkvi sv. Modrosti, nato pa v cerkvi sv. apostolov zraven drugih patriarhov.

Goduje: 2. junija, ponekod tudi 13. marca.
Nazaj na vrh