Kot poklicni zgodovinar marsičesa v stroki ne razumem, čeprav bi po toliko desetletjih dela moral razumeti. Tako mi na primer ni jasno, kako je del nekdanjih protikomunistov prevzel oznako, ki so jo vsilili nasprotniki in jo potem celo sam uporabljal. S poimenovanjem po ruskih carskih belogardistih so jim namreč napovedovali boj na smrt. Zaradi revolucije, ne zaradi boja proti okupatorju.

Nedavno smo imeli v Lovranu posvetovanje o škofu Rožmanu. Čeprav mi v začetku ni bilo povsem jasno, zakaj naj bi o njem razpravljali, saj v zadnjem času ni bilo odkritih novih dokumentov, doslej znane pa sta dr. Tamara Griesser Pečar in dr. France M. Dolinar izčrpno obdelala, se je vendar pokazalo, da pot ni bila odveč. Ni bilo politiziranja, ki ga ne le ne maram, ampak tudi ne obvladam. Ta del slovenske preteklosti je preveč prepojen s krvjo nedolžnih, da bi ga lahko obravnavali na tak način.

Sodeč po odmevih v tisku in javnosti pa vse kaže, da nisem bil na simpoziju o škofu Rožm...