Pisma bralcev tednika Družina
Objava:
19. 01. 2008 / 23:00
Deli:
Čas branja:
6 minut
Nazadnje Posodobljeno:
22.07.2010 / 12:00
Pisma bralcev tednika Družina
Sem sicer prepričan kristjan, vendar nisem vzor vernega človeka, ki bi verjel v čudeže. Pa so stvari v naravi in življenju, ki si jih človek ne zna razložiti in jih pogosto ne zna razložiti nobena znanstvena veda. Običajno v takih primerih govorimo o naključjih ali o čudežih. Če pa se naključja večkrat končajo srečno, tedaj kristjani navadno pomislimo na božjo voljo.
Moj sveti večer
Sem sicer prepričan kristjan, vendar nisem vzor vernega človeka, ki bi verjel v čudeže. Pa so stvari v naravi in življenju, ki si jih človek ne zna razložiti in jih pogosto ne zna razložiti nobena znanstvena veda. Običajno v takih primerih govorimo o naključjih ali o čudežih. Če pa se naključja večkrat končajo srečno, tedaj kristjani navadno pomislimo na božjo voljo.
Ko sta me kot obsojenca v taborišču Žitomir pri Kijevu kot neozdravljivo bolnega za tropsko malarijo stražnika peljala na pokopališče in ugotovila, da sem še živ, sem se znašel v vojni bolnišnici, Kriegslazarett Nr. 902, Žitomir.
Na sveti večer leta 1941 sem doživel presenečenje, ki ga ne bom nikdar pozabil.
V vojni bolnišnici je bilo tisti sveti večer vse pripravljeno za proslavo božiča. V sobi sem ostal sam in po radiu iz Beograda poslušal znano pesem Lily Marlen, ko sta prišla prišla pome medicinska sestra in stre...
Sem sicer prepričan kristjan, vendar nisem vzor vernega človeka, ki bi verjel v čudeže. Pa so stvari v naravi in življenju, ki si jih človek ne zna razložiti in jih pogosto ne zna razložiti nobena znanstvena veda. Običajno v takih primerih govorimo o naključjih ali o čudežih. Če pa se naključja večkrat končajo srečno, tedaj kristjani navadno pomislimo na božjo voljo.
Ko sta me kot obsojenca v taborišču Žitomir pri Kijevu kot neozdravljivo bolnega za tropsko malarijo stražnika peljala na pokopališče in ugotovila, da sem še živ, sem se znašel v vojni bolnišnici, Kriegslazarett Nr. 902, Žitomir.
Na sveti večer leta 1941 sem doživel presenečenje, ki ga ne bom nikdar pozabil.
V vojni bolnišnici je bilo tisti sveti večer vse pripravljeno za proslavo božiča. V sobi sem ostal sam in po radiu iz Beograda poslušal znano pesem Lily Marlen, ko sta prišla prišla pome medicinska sestra in stre...
