Aretacija Radovana Karadžića zvečer 21. junija v Beogradu ni bila samo dogodek za svetovne medije, ampak nas je vnovič spomnila na našo preteklost in sedanjost, tako v ožjem slovenskem kot tudi v širšem jugoslovanskem okviru.

Leta 1941 je bila Jugoslavija sicer poražena, a je s tem ni bilo konec. Še naprej je, svobodna in suverena, obstajala preko begunske vlade v Londonu. Proti temu stanju, temelječem na mednarodnih načelih legalnosti in legitimnosti, sta bili doma storjeni dve dejanji, ki sta v svoji upornosti dosegli raven veleizdaje: ustanovitev hrvaške ustaške države in prevratna boljševiška vstaja, v katero je bila vključena tudi, in morda predvsem, Slovenija.

Za nas je pomembna predvsem moralna in politična kariera drugega dejanja. Za historiat boljševiške države, ki se je v logiki tega dejanja realizirala, sta pomembni dve temeljni knjigovodski dejstvi: v njene temelje je bilo, tako rekoč ritualno, vgrajenih 200.000 življenj, ko pa je po pol stoletju bankr...