Mogočna lipa pred cerkvijo – v dolini, na holmu, v pobočju, pred staro, a prijazno bajto, kjer Bog roko ven moli, sredi vasi, na grajskem dvorišču, ob starih križih in kapelicah, župniščih in kamnitih mizah poletno cvetoča lipa oddaja omamne dišave, v jutranjih in večernih urah njeni čar odpevajo skrivnostno govorico. Lipe ob cerkvi kipijo v nebo in tekmujejo z zvonikom. V juniju tekmujejo lipe in zvoniki: bogve, kaj lepše poje, bron ali listje?

Ko se je pohorski očak Perušev Lujz od Sv. Primoža po desetih letih spet vrnil na svojo pohorsko domačijo, kjer ga mati kar ni mogla prepoznati, in je govorila, naj gre naprej ta klatež, naj si drugod išče zaslužka za preživetje, saj nas že tako pesti revščina. Ko pa ga je končno prepoznala kot sina, je od veselja poskočilo njeno srce. Lujz je čez čas od veselja in v zahvalo Bogu za srečno vrnitev posadil lipico, pod njo pa zakopal steklenko, ki je hranila kroniko rodu, v kateri je Lujz dokumentiral, da slovenski rod Peruševih pri...