»Romuald Šentandreški, pr. i.: Lovrenc Marušič, kapucin, priredil (prevedel) besedilo za škofjeloško pasijonsko procesijo. Škofjeloški pasijon je prvi ohranjeni slovenski dramski tekst (nad 1000 verzov), 15 prizorov ('figur'). Procesija izpričana za 1727 in 1728. Bila – kakor vse podobne baročne procesije – premikajoča se spokorniška pridiga v živih slikah in govorjeni besedi, hotela grešnika pretresti in ga pripraviti k spreobrnjenju …« beremo v leksikonu Slovenska književnost Cankarjeve založbe.

»Prvi ohranjeni slovenski dramski tekst« torej, vendar o njem do prve uprizoritve v Škofji Loki leta 1999 pravzaprav ni bilo slišati. Kolikor se spomnim – in mislim, da me spomin ne vara – se o Škofjeloškem pasijonu v osnovni ali srednji šoli nismo učili in šele poznejši študij zgodovine svetovne književnosti ter posebej dramatike je odpiral vprašanja, kako se je srednjeveško in baročno uprizarjanje misterijev, moralitet, pasijonov, tudi Škofje...