Četrtek, 19. novembra, leta Gospodovega 2009. Jesensko nebo je v dopoldanskih urah sijalo v vsej lepoti nad Beogradom. Zvonovi saborske cerkve pod Kalemegdanom pa so žalostno oznanjali: patriarh Pavle zapušča svojo cerkev, ki jo je vsak dan, če je le mogel, obiskoval in se z verniki udeleževal večernic. Sedaj pa leži v krsti, obdan z množico škofov, duhovnikov, redovnikov in vernikov. Carigrajski patriarh Bartolomej I. je skupaj s škofi pravkar končal liturgijo – sv. mašo za pokojnega patriarha. Velikanska množica se pomika po beograjskih ulicah proti hramu sv. Save na Vračarju. Tam bo osrednja slovesnost – slovo (opelo) od priljubljenega patriarha, ki je odšel v božje naročje preteklo nedeljo po dolgotrajni bolezni in zdravljenju v Vojaški medicinski akademiji. Skoraj 30 let je vodil v težkih razmerah to Cerkev in jo bodril. Poznan je bil njegov izrek: Bodimo ljudje! Gotovo je tudi njegova zasluga, da je država uvedla na predlog in odločitev tedanjega predsednika Zorana Džindži...