Ob stoletnici rojstva goriške pesnice Ljubke Šorli

Poezija Ljubke Šorli izraža pričevanjsko moč njene osebnosti, vse njeno življenje pa je eno samo pričevanje premočrtne Slovenke in kristjanke.

Najljubša ulica v Gorici je Drevored XX. septembra, ker me vodi k pravi arhitekturni lepotici – h Kulturnemu Centru Lojze Bratuž. Tu živi kultura v vseh letnih časih, slovenska pesem, beseda in glasba, tu živi Slovenija, vsa lepa in poskočna, ko se vrstijo kulturne prireditve, tu živijo spomini na likovne umetnike, pesnike, pisatelje, skladatelje, duhovnike; ogrevali so naše rojake na Goriškem za slovenstvo, vero in kulturo. Ta dom spominja tudi na pesnico, učiteljico in veliko trpinko Ljubko Šorli, ženo mučenca za slovensko besedo in pesem skladatelja in pedagoškega delavca Lojzeta Bratuža. Svojemu možu je posvetila sonetni venec Venec spominčic možu na grob z akrostihom Lojzetu Bratužu; upesnila ga je po Prešernovem vzorcu (14...