Ob 30. obletnici smrti nadškofa Jožefa Pogačnika (28. 9. 1902–25. 3. 1980)

»Najbolj bi zadel bistvo vašega celotnega poslanstva med nami, če bi se omejil na eno: da ste namreč v skladu z naukom koncila imeli oznanjevanje evangelija za glavno nalogo vsega svojega življenja, najprej duhovniškega, nato škofovskega.« Tako je ob zadnjem nagovoru ob slovesu od nadškofa Jožefa Pogačnika 28. marca 1980 v ljubljanski stolnici dejal njegov dolgoletni pomožni škof Stanislav Lenič. Jožef Pogačnik je v 53 letih duhovniške službe in sedemnjastih letih vodenja ljubljanske nadškofije »božjo besedo oznanjal z izbrušeno človeško besedo, saj je bil po srcu pesnik, ki se je, ko je zorel, sklonil k resnici in znanosti«.

Rodil se je v Kovorju pri Tržiču, očetu kmetu in mlinarju, kar ga je tako zaznamovalo, da je kasneje v škofovski grb postavil mlin. Kot marljivega gojenca Marijanišča v Ljubljani in maturanta klasične gimnazije (leta 1922) so ga po odločitvi za študij teologije pos...