Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Denar prihodnosti je že trideset let med nami

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 23. 01. 2010 / 23:00
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.07.2010 / 09:51

Denar prihodnosti je že trideset let med nami



Ali veste, kaj bi se zgodilo, če bi v žepu pozabili nekaj avstralskih dolarjev ali romunskih lejev ter jih skupaj s hlačami oprali v pralnem stroju? Nič! Ti bankovci namreč niso izdelani iz papirja, temveč iz plastike, zato jim namakanje v vodi prav nič ne škodi. Plastični bankovci imajo seveda še vrsto drugih prednosti. Več o njih lahko do sredine februarja izvemo na razstavi »Denar prihodnosti«, ki jo je v Gorenjskem muzeju v Kranju pripravil kranjski podžupan Stane Štraus. Njegova zbirka plastičnih bankovcev, ki je začela nastajati pred več kot dvajsetimi leti, je danes verjetno največja na svetu.

Zgodovina denarja, kakršnega poznamo danes, se je začela v 7. stoletju pred Kristusom v Mali Aziji, kjer so izdelali prve novce. Azija je tudi domovina papirnatega denarja. V nekaterih predelih Kitajske so začeli bankovce uporabljali že v 7. stoletju, v splošni obtok pa so prišli leta 960, ko je primanjkovalo bakra za kovance. Evropa...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh