Saj vem, da je teh pisem preveč, pa vendar sem se opogumila, ker me neznansko razžira krivda, saj nisem bila dovolj potrpežljiva s svojim možem.
Darinka

Mož, kot pravite, je imel zelo hudo nesrečo leto po vajini poroki, ki ga je zaznamovala za vse življenje. Ostal je hrom in prisiljeni ste bili, da ste postali, poleg tega, da ste bili njegova žena, tudi medicinska sestra, saj ste ga morali dnevno oskrbovati. Pravite, da je bilo najhuje, ko ste ga noseči obiskovali nezavestnega v bolnici in niste vedeli, ali bo preživel. Trdite, da ste se tedaj naučili moliti in vse izročati Bogu. Ob bolečini, trpljenju in solzah ste se morali še odseliti, saj ni bilo nobene druge možnosti več. K sreči so vam gmotno priskočili na pomoč oboji starši.

Potem pa se je pred vami razprlo življenje v vsej lepoti. Odločili ste se, da boste začeli v polnosti živeti, pa naj se dogaja karkoli, zato ste zmogli marsikaj. Vaš sin je odraščal v okolju ljubezni, nežnosti in v občutju glo...