Primer »salona« umetnikov pri Mitju Šarabonu v Ljubljani in umetniškega »undergrounda« zlasti v letih 1948–1951

V splošnem prevladuje mnenje, da v povojnem totalitarnem sistemu na Slovenskem ni bilo pravega odpora zoper novo oblast, da ni bilo tako rekoč nobenega oporečnika, in to ob dejstvu, da je večji del prebivalstva bil katoliški, torej v načelu nazorsko zoper boljševiško komunistično ideologijo. Novi oblastniki so se tega dejstva gotovo zavedali, zato so prve mesece pustili nekatere zunanje manifestacije cerkvenega življenja. Tako so zelo slovesno, tudi ob spremstvu partizanskih častnih straž, opravili procesije ob sv. Rešnjem telesu, praznovali smo božič, ampak ko so bile mimo prve volitve, ki so v novi državi potrdile novo oblast, ni bilo nobenih popustov več.

Knjižnih izdaj je bilo v prvih povojnih letih sorazmerno malo. Izhajale so izključno knjige partizanskih avtorjev, kot so bili Matej Bor, France Kosmač in Peter Levec, Prežihov Voran...