V zadnjih tednih je svetovna javnost prizadeta zaradi različnih in nenavadnih udarcev, ki zaskrbljujoče vplivajo na razpoloženje in vabijo k resnemu razmisleku o stanju globalne človeške družbe. Udarce zadeja narava, ki jo človek postopoma uničuje, pa tudi človek sam, ki v najboljšem primeru v narodnem in mednarodnem sožitju ne najde pravega težišča ter temu ustreznih spoznanj in dejanj.

Danes doživljamo preizkušnje, ki so se zelo verjetno šele začele. Neprijeten vtis imamo, da ljudje po svetu ne doživljajo katastrofe na Japonskem kot nekaj svojega, temveč kot nekaj daljnega, kar se dogaja na drugem koncu oble, nas ne zadeva in tudi ne more zadeti. Potres z neprestanimi poznejšimi sunki, cunami in sprostitev radioaktivnosti, ki je zaenkrat še ni bilo mogoče nadzirati, razmišljujoče ljudi navdaja z občutkom, da se niso priblilžale samo geografske, temveč tudi druge meje in da je skupna pot vedno ožja in težavnejša.

Preizkušnje niso samo naravnega značaja, temveč tu...