Ljubeljska Baba, ki je znana tudi pod imenom Košutica, se izmika radovednim pogledom iz doline, saj jo zakriva greben Košute. Njen vršni del se prikaže šele, ko se pripeljemo skoraj do ljubeljskega predora. Če bi iz tega sklepali, da je Baba samotna gora, bi se zmotili. Poti nanjo tudi v delavniških dopoldnevih ne samevajo. Sicer pa to nakazuje že množica parkiranih avtomobilov ob cesti na Ljubelj.



Na ovinku pred spomenikom taboriščnikom na Ljubelju nas kažipot usmeri na gozdno cesto. Ta kmalu preskoči potok in se spremeni v kolovoz, ki zavije proti severnim pobočjem Košute. Za naslednjim potočkom se drevje razmakne in prikaže se skalnata Begunjščica. Kolovoz, ki je posut z grobim kamenjem, se požene strmo navkreber. Po nekaj ovinkih strmina popusti, vendar je predah kratek. Še enkrat moramo v breg, preden tričetrt ure po odhodu iz doline prispemo do spodnjega roba planine Korošica.

Za leseno ograjo se pasejo krave in...