Vesolje že od nekdaj buri človeško domišljijo, toda naši predniki so lahko dolga tisočletja le nemo opazovali množico svetlih pik na nočnem nebu. Šele pred nekaj desetletji je znanost toliko napredovala, da smo proti njim naredili prve korake. Ti so bili tako hitri, da je jemalo dih: komaj osem let po tem, ko je Jurij Gagarin obkrožil Zemljo, sta Neil Armstrong in Edwin Aldrin že stala na Luni. Nekaterim se je zdelo, da bodo izleti v vesolje kmalu postali tako vsakdanji kot poleti z velikimi potniškimi letali. To iluzijo je dodobra zamajala nesreča raketoplana Challenger, ki je pred četrt stoletja osupnila ves svet.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pospešeno razvijati plovilo za prevoz vesoljcev in tovora v nizko zemeljsko orbito, ki bi ga bilo mogoče uporabiti večkrat. Tako je nastal raketoplan Space Shuttle, ki je sestavljen iz treh glavnih delov: iz letalu podobnega orbiterja, v katerem so trije motorji, prostor za tovor...